Kdaj ste nazadnje preživeli uro, ne da bi morali nekaj narediti, doseči, preveriti ali dokončati?

Živimo v času, ko je praznina skoraj nezaželena. Vsak prost trenutek zapolnimo z delom, telefonom, informacijami, načrti in opravki. Tišina nas lahko celo vznemirja.

Thomas Moore v knjigi Zgovornost tišine – Presenetljiva modrost v pripovedih o praznini ponuja drugačen pogled: kaj če praznina ni nekaj, česar se moramo bati, ampak nekaj, kar potrebujemo?

Praznina ni nič

Ko slišimo besedo praznina, pogosto pomislimo na odsotnost, izgubo ali pomanjkanje.

Moore jo razume drugače.

Praznina je lahko prostor, v katerem se lahko ustavimo. Prostor med dvema mislima, opravkoma ali življenjskima obdobjema. Trenutek, ko nam ni treba ničesar dokazovati ali doseči.

Prav v takšnem prostoru se lahko začnejo pojavljati mir, ustvarjalnost in globlje razumevanje življenja.

Ali moramo biti res ves čas zaposleni?

Sodobni človek pogosto enači zaposlenost z uspešnostjo.

Večopravilnost je postala skoraj vrlina. Ko nekaj dokončamo, že razmišljamo o naslednji nalogi. Tudi počitek želimo čim bolj učinkovito izkoristiti.

Toda kaj pri tem izgubljamo?

Moore nas spodbuja, naj ponovno odkrijemo vrednost brezdelja, počasnosti, opazovanja in preprostega bivanja.

Ne zato, da bi pobegnili pred življenjem.

Prav nasprotno – da bi ga lahko bolj polno doživeli.

Od pospravljene mize do duhovnega doživetja

Ena od privlačnosti Moorovega pristopa je, da praznine ne omejuje samo na meditacijo ali duhovnost.

Najdemo jo lahko tudi v povsem običajnem življenju.

Ko odstranimo navlako.

Ko si vzamemo čas za počitek.

Ko med potovanjem zagledamo čudovit razgled in se preprosto ustavimo.

Ko odložimo delo in namenimo pozornost človeku, ki nas potrebuje.

Praznina je lahko nekaj zelo vsakdanjega – in hkrati vrata v nekaj globljega.

Starodavne zgodbe za sodobnega človeka

Thomas Moore svoje razmišljanje prepleta s starodavnimi in sodobnimi pripovedmi, duhovnimi tradicijami, psihologijo, umetnostjo in lastnimi življenjskimi izkušnjami.

Pri tem bralcu ne ponuja strogega sistema ali seznama pravil.

Knjiga je bolj povabilo.

Povabilo, da nekoliko zmanjšamo hrup in začnemo opažati prostor med stvarmi.

Manj navlake, več življenja

Praznina ima tudi zelo praktično razsežnost.

Koliko stvari v resnici potrebujemo?

Koliko dejavnosti?

Koliko informacij?

Koliko načrtov?

Moore pokaže, da lahko poenostavljanje zunanjega sveta ustvari več prostora tudi v našem notranjem svetu.

To ne pomeni odpovedati se življenju, ampak odstraniti nekaj tistega, kar nam preprečuje, da bi ga zares občutili.

Ko tišina postane zgovorna

Thomas Moore že desetletja povezuje duhovnost, mitologijo, umetnost in globinsko psihologijo. Tudi Zgovornost tišine se giblje prav na presečišču teh svetov.

To ni knjiga o tem, kako postati še učinkovitejši.

Morda je celo njeno nasprotje.

Je knjiga za človeka, ki želi upočasniti, ustvariti več notranjega prostora ter ponovno odkriti vrednost tišine, preprostosti in miru.

Kajti praznega prostora ni treba vedno zapolniti.

Včasih moramo samo dovolj dolgo ostati v njem, da zaslišimo, kaj nam želi povedati.