Odlomek iz knjige: 

Je Lurd vsepovsod?

Vprašanje »Je Lurd vsepovsod?« zveni morda čudno, morda celo nesmiselno. Zdi se, kot da lahko na to vprašanje odgovorimo samo z jasnim »NE«.

Svetovno znano mestece ob vznožju Pirenejev z več kot 400 hoteli in več kot 16000 sobami za goste, danes tretje največje hotelsko mesto v Franciji, je s svojim verskim čarom edinstveno in enkratno. Zagotovo in jasno se marijanski romarski kraj razlikuje od Fatime, od La-Salette, od Kevelaerja, od Altöttinga, od italijanskega Loretta, od irskega Knocka.

Niso samo datumi nastanka tisti, po katerih se razlikujejo marijanski romarski kraji. Podoba in poslanstvo Marije, ki se je v Massabiejski votlini leta 1858 prvikrat prikazala 14 letni Bernardki Soubirous in se z njo pogovarjala, sta povsem drugačni kot podoba in poslanstvo Marije, ki se je med 13. marcem in 13. oktobrom 1917 prikazala trem otrokom – Luciji Santos in bratu in sestrici Franciscu (+1919) in Jacinti Marto (+1920) – in je svoje besede okronala in potrdila s sončnim čudežem 13. oktobra 1917 pri kamnitem hrastu v Cova da Iria (v Dolini miru).

Marija se je v Lurdu predstavila kot »Brezmadežno spočetje« (Maria Immaculata). Ni imela nobenega političnega poslanstva kot na primer v Fatimi, kjer je pozvala k molitvi za spreobrnitev Rusije. Marijina podoba mnogih drugih romarskih krajev je pogosto Mati Božja z otrokom Jezusom kot recimo »Črna Madona« iz Altöttinga.

Zakaj torej to vprašanje: Je Lurd vsepovsod?

Kdor se zaveda več tisoč ozdravitev v Lurdu, od katerih je v tej knjigi opisanih samo tistih 65, ki jih je priznala Cerkev, se mora zamisliti. Tematiko Lurda bo obravnaval v širših okvirih. Potem se zastavlja naslednje vprašanje. Je resničnost »Lurd« omejena in utesnjena samo na nekaj kvadratnih metrov zemlje?

Resničnost Lurd?

Čudežne ozdravitve v samem Lurdu niso omejene na eno samo magično mesto v »Svetem okolišu«. Po statistiki se je večina ozdravitev res zgodila v bazenih, druge pa pred Massabiejsko votlino. Poročajo pa tudi o ozdravitvah, ki so se zgodile med popoldanskimi procesijami Sv. Rešnjega telesa in je bolj poudarjen Kristus kot Marija, Milostno zdravilo ozdravitve so bolniki sprejeli tudi na mogočnih stopnicah, ki vodijo k rožnovenski cerkvi z veličastnim, novogotskim stolpom, ki se dviga nad celotnim kompleksom vseh treh cerkva in lurškega »Svetega okoliša«. Toda tudi v notranjosti rožnovenske cerkve in celo v zavetišču so se zgodili čudeži. Poleg tega poročajo, da je do čudežnih ozdravitev prišlo šele pri odhodu romarskega vlaka iz Lurda in pri zadnjem pogledu na »Sveti okoliš«.

»Resničnost« Lurd izžareva nekaj skrivnostnega, kar ni omejeno z ljudmi. To dokazujejo čudežne ozdravitve Pieterja de Rudderja (št. 8) ali Delizije Cirolli (št. 65), ki se sploh niso zgodile v Lurdu, ampak v krajih, ki so oddaljeni stotine kilometrov od Lurda. Tudi voda, ki so jo v posodah prinesli domov z romarskega potovanja, je pogosto daleč stran od Lurda delovala zdravilno.

Očitno je in to potrjuje nemalo čudežnih ozdravitev: ozdravitveni instinkt je prisoten tako v Lurdu, kot tudi zunaj Lurda. Tudi če človek ne moli v Lurdu, ima molitev pred podobo ali kipcem Marije iz Lurda, kot tudi spoštljiva uporaba prinešene lurške vode, delež pri skrivnostnem izžarevanju iz Lurda. So v skrivnostnem razmerju do Lurda in obljub, ki jih je Marija dala Bernardki Soubirous in preko prebivalcev Lurda vsemu človeštvu.