Jeza ni naš sovražnik. Je signal, da se v nas dogaja nekaj, kar potrebuje pozornost.

Vsi poznamo trenutek, ko nas nekaj razjezi.

Besede pridejo prehitro. Glas postane glasnejši. Telo se napne. Rečemo nekaj, česar morda sploh nismo želeli povedati.

In ko je vsega konec, ostanejo tišina, obžalovanje in vprašanje:

Zakaj sem spet tako reagiral?

Leonida Mrgole in dr. Albert Mrgole v knjigi Z jezo na lepše – Jeza pri sebi: Ustavi se, preden te raznese pokažeta, da rešitev ni v potlačevanju jeze, temveč v njenem razumevanju.

Jeza ni problem – je signal

Jezo pogosto razumemo kot nekaj slabega.

Poskušamo jo zatreti, ignorirati ali nadzorovati.

Toda kaj če nam jeza pravzaprav nekaj sporoča?

Za njo se lahko skrivajo prizadetost, strah, nemoč, razočaranje, občutek nespoštovanja, neizpolnjene potrebe ali stare izkušnje, ki jih določena situacija ponovno prebudi.

Avtorja zato ne ponujata preprostega recepta, kako postati človek, ki se nikoli več ne razjezi.

Namesto tega nas učita jezo opazovati in razumeti.

Kaj me je pravzaprav sprožilo?

Včasih je dovolj ena sama beseda.

Pogled.

Ton glasu.

Partnerjeva pripomba.

Otrokovo vedenje.

Sodelavec.

Promet.

In v trenutku nas odnese.

Toda naš odziv pogosto ni povezan samo s tem, kar se dogaja v tistem trenutku.

Knjiga pomaga raziskovati sprožilce, telesne odzive, prepričanja in ponavljajoče se vzorce, zaradi katerih v podobnih situacijah vedno znova reagiramo na podoben način.

Ko jih začnemo prepoznavati, dobimo možnost izbire.

Ustavi se, preden te raznese

Eden najpomembnejših trenutkov je tisti tik pred izbruhom.

Takrat telo pogosto že govori.

Napetost.

Pospešeno dihanje.

Stisnjena čeljust.

Nemir.

Pritisk.

Misli, ki postajajo vse hitrejše.

Če se naučimo te znake prepoznati dovolj zgodaj, lahko med sprožilcem in odzivom ustvarimo prostor.

In prav v tem prostoru lahko začnemo izbirati drugačen odziv.

Ne gre za potlačevanje jeze

Z jezo na lepše ni priročnik, ki bi nas učil, da moramo biti vedno mirni, prijazni in nasmejani.

Prav tako ne ponuja hitrih trikov ali preprostega štetja do deset.

Avtorja želita, da razumemo, kaj se v nas dogaja.

Kaj je sprožilo odziv?

Kaj se skriva pod njim?

Kaj v resnici potrebujemo?

In kako lahko to izrazimo tako, da bomo slišani, ne da bi pri tem ranili človeka pred seboj?

Jeza se pogosto zgodi prav v odnosih

Najmočneje nas pogosto razjezijo ljudje, ki so nam najbližje.

Partner.

Otroci.

Starši.

Sodelavci.

Prav zato delo z jezo ni samo delo na sebi.

Je tudi delo na odnosih.

Ko začnemo bolje razumeti svoje odzive, lahko drugače poslušamo, govorimo in postavljamo meje. Namesto avtomatskega napada ali umika se lahko učimo ostajati v stiku – s seboj in z drugim človekom.

Knjiga, s katero lahko dejansko delamo

Avtorja uporabljata življenjske primere, vprašanja za samorefleksijo in praktične vaje.

Knjigi je dodana tudi QR koda za dostop do delovnega zvezka, ki omogoča zapisovanje odgovorov, spremljanje lastnih vzorcev in nadaljnje osebno delo.

Zato knjige ni treba samo prebrati.

Lahko jo uporabljamo kot priročnik za postopno spreminjanje svojih odzivov.

Od jeze do boljšega odnosa s seboj in drugimi

Cilj ni življenje brez jeze.

Jeza je človeško čustvo.

Cilj je, da nas ne upravlja.

Da jo pravočasno prepoznamo.

Da razumemo, kaj nam sporoča.

Da se znamo ustaviti.

In da tisto, kar čutimo, izrazimo brez rušenja odnosov.

Z jezo na lepše je praktičen priročnik za vse, ki so si po prepiru že kdaj rekli:

Zakaj sem moral tako reagirati?

In predvsem za vse, ki želijo naslednjič znati reagirati drugače.