Edina oseba, katere vedenje lahko zares nadzorujemo, smo mi sami.

Dr. William Glasser v knjigi Teorija izbire: Nova psihologija osebne svobode predstavlja psihološki pristop, ki v ospredje postavlja osebno odgovornost, svobodo izbire in kakovost naših medosebnih odnosov.

Namesto nenehnih poskusov spreminjanja drugih ljudi nas spodbuja, da pozornost usmerimo tja, kjer imamo največ možnosti za spremembo – k lastnemu vedenju in odločitvam.

Osrednje sporočilo teorije izbire je, da lahko neposredno nadzorujemo predvsem svoje vedenje. Drugi nam lahko ponudijo informacije, izrazijo želje ali zahteve, toda o svojem odzivu in ravnanju odločamo sami.

Zakaj so dobri odnosi tako pomembni?

Glasser človeka razume predvsem kot družbeno bitje.

Med našimi temeljnimi potrebami posebno mesto namenja ljubezni in pripadnosti, saj sta bližina in povezanost z ljudmi, ki nam nekaj pomenijo, pomembni za zadovoljstvo in kakovost življenja.

Težave pogosto nastanejo, ko skušamo druge prisiliti, da bi ravnali tako, kot želimo mi.

Kritiziranje.

Obtoževanje.

Pritoževanje.

Grožnje.

Kaznovanje.

Podkupovanje oziroma nagrajevanje z namenom nadzora.

Glasser takšne načine vedenja povezuje s psihologijo zunanjega nadzora, ki po njegovem prepričanju dolgoročno škoduje odnosom.

Teorija izbire namesto tega spodbuja vedenja, ki odnose gradijo: poslušanje, podporo, spodbujanje, spoštovanje, zaupanje, sprejemanje in pogovor o razlikah.

Pet temeljnih človekovih potreb

Po Glasserjevi teoriji naše vedenje usmerja pet osnovnih potreb:

preživetje, ljubezen in pripadnost, moč, svoboda ter zabava.

Te potrebe imamo vsi, vendar niso pri vsakem človeku enako močne.

Prav zato lahko dva človeka isto situacijo doživljata povsem drugače.

Razumevanje lastnih potreb in potreb drugih nam lahko pomaga razumeti, zakaj prihaja do nesporazumov v partnerskih odnosih, družini, šoli ali na delovnem mestu.

Od teorije k vsakdanjemu življenju

Teorija izbire ni omejena samo na razlago psihološkega modela.

Glasser svoja načela prenese na konkretna področja življenja.

Govori o ljubezni in zakonu, družinskih odnosih, vzgoji, izobraževanju, kakovostnih šolah in odnosih na delovnem mestu.

Pomembno vprašanje zato ni več samo:

»Zakaj se drugi človek tako obnaša?«

Temveč tudi:

»Kaj lahko v tej situaciji izberem in spremenim jaz?«

Takšen premik zmanjšuje potrebo po nadzorovanju drugih in povečuje osebno odgovornost.

Osebna svoboda in odgovornost

Glasser osebne svobode ne razume kot možnosti, da počnemo karkoli želimo.

Svoboda je tesno povezana z odgovornostjo za lastne izbire.

Ko sprejmemo, da drugih ljudi ne moremo prisiliti k spremembi, se lahko začnemo osredotočati na svoje vedenje, način komunikacije in odločitve.

Prav v tem Glasser vidi možnost za izboljšanje odnosov in večje zadovoljstvo v življenju.

Temeljno delo Williama Glasserja

Teorija izbire predstavlja nadgradnjo knjige Teorija nadzora in eno osrednjih del Glasserjevega pristopa. Na njegovih idejah temeljita tudi realitetna terapija in praktična uporaba teorije izbire na področjih svetovanja, odnosov, vzgoje, izobraževanja in vodenja.

Knjiga je namenjena vsem, ki želijo bolje razumeti svoje vedenje, potrebe in odnose z drugimi ljudmi.

Še posebej zanimiva bo za bralce, ki iščejo praktičen psihološki pristop k partnerskim in družinskim odnosom, osebni odgovornosti, komunikaciji in notranji svobodi.

Glasserjeva temeljna ideja je preprosta, vendar zahtevna za vsakodnevno uporabo:

drugih ne moremo nadzorovati – lahko pa spreminjamo svoje izbire in s tem tudi kakovost odnosov, ki jih ustvarjamo.