Ni najpomembnejše samo, koliko let bomo živeli. Pomembno je, kako bomo ta leta živeli.

Bomo pri sedemdesetih še dovolj močni, da bomo brez težav vstali s tal? Pri osemdesetih hodili po stopnicah, nosili nakupovalne vrečke in se igrali z vnuki? Bomo ohranili bister um, samostojnost in kakovost življenja?

Živimo dlje – Znanost in umetnost dolgoživosti dr. Petra Attie in Billa Gifforda je obsežen, znanstveno zasnovan vodnik po enem najpomembnejših vprašanj sodobnega zdravja: kako živeti dlje, ne da bi zadnja desetletja življenja preživeli v bolezni in telesnem propadanju.

Dolgo življenje ni dovolj

Sodobna medicina je izjemno uspešna pri zdravljenju akutnih bolezni in poškodb.

Veliko težje pa se spopada s kroničnimi boleznimi staranja.

Peter Attia posebno pozornost namenja štirim velikim grožnjam dolgoživosti: boleznim srca in ožilja, raku, nevrodegenerativnim boleznim ter presnovnim motnjam, vključno s sladkorno boleznijo tipa 2.

Njegova ključna ideja je preprosta: ukrepati moramo prej.

Ne šele takrat, ko bolezen postane očitna.

Medicina 3.0

Attia zagovarja bolj proaktiven in individualiziran pristop k zdravju.

Namesto vprašanja »Kako bomo zdravili bolezen, ko se pojavi?« se sprašuje:

Kaj lahko naredimo danes, da zmanjšamo možnost, da se bo čez deset, dvajset ali trideset let sploh razvila?

Pri tem ne ponuja čudežne tablete, prehranskega dodatka ali skrivne diete.

Dolgoživost obravnava kot dolgoročno strategijo.

Najmočnejše »zdravilo« je gibanje

Med vsemi področji, ki jih obravnava knjiga, ima telesna vadba posebno mesto.

Attia jo predstavlja kot eno najpomembnejših orodij za ohranjanje zdravja in funkcionalnosti v poznejših desetletjih življenja.

Pri tem ne gre samo za športno zmogljivost ali lep videz.

Cilj je ohraniti moč, vzdržljivost, stabilnost in sposobnost opravljanja vsakdanjih dejavnosti tudi v visoki starosti.

Trening za deseteroboj stoletnikov

Eden zanimivejših konceptov knjige je deseteroboj stoletnikov.

Predstavljajte si stvari, ki jih želite biti sposobni početi pri osemdesetih, devetdesetih ali celo stotih letih.

Hoditi po stopnicah.

Dvigniti otroka ali vnuka.

Nositi prtljago.

Vstati s tal.

Potovati.

Samostojno živeti.

Nato začnite telo pripravljati na te naloge že danes.

Dolgoživost tako postane nekaj konkretnega: ne treniramo samo za naslednje poletje, ampak za človeka, kakršen želimo biti čez več desetletij.

Kaj pa prehrana?

Attia se izogiba preprostim prehranskim sloganom.

Namesto iskanja ene popolne diete poudarja individualne razlike in presnovno zdravje.

Bralca spodbuja k razumevanju lastnega telesa in dolgoročnemu prehranjevalnemu vzorcu, ki ga lahko dejansko vzdržuje.

Enako pomembni so tudi spanje, regeneracija in druge življenjske navade.

Tudi zdrav um je del dolgoživosti

Dolgoživost ni samo vprašanje telesa.

Attia odkrito piše tudi o čustvenem zdravju in lastnih izkušnjah.

Kaj nam pomaga dolgo življenje, če ga ne znamo živeti?

Zato telesno zdravje, odnosi in čustveno ravnovesje niso ločeni projekti, temveč deli istega cilja: čim daljše življenje, ki ga je še vedno vredno in mogoče polno živeti.

Ne čakajte na starost, da začnete razmišljati o staranju

Živimo dlje je namenjena vsem, ki želijo bolje razumeti dolgoživost in sprejeti premišljene odločitve o svojem prihodnjem zdravju.

Ni knjiga o tem, kako postati nesmrten.

Je knjiga o tem, kako povečati možnost, da bomo več svojih let preživeli zdravi, močni, gibljivi, samostojni in duševno dejavni.

Kajti pravo vprašanje ni samo:

Kako dolgo želim živeti?

Ampak predvsem:

Kakšen želim biti, ko bom star 80, 90 ali 100 let – in kaj lahko za to naredim že danes?