Bogati očka, revni očka

ODLOMEK IZ KNJIGE:

POSKRBITE ZASE

Leta 1974 so Raya Krocka, ustanovitelja McDonald’sa, prosili, naj predava študentom smeri MBA na teksaški univerzi v Austinu. Med študenti je bil takrat tudi moj dober prijatelj Keith Cunningham. Po zanimivem govoru so študenti Raya povabili na pivo v svoj najljubši lokal. Ray je povabilo sprejel.

“Ali veste, s čim se ukvarjam?” jih je vprašal Ray, ko so imeli vsi kozarce s pivom v rokah.

“Vsi smo se zasmejali,” je pozneje pravil Keith, “večina nas je mislila, da nas Ray samo zafrkava.”

Nihče mu ni odgovoril, zato je Ray ponovil vprašanje: “S čim mislite, da se ukvarjam?”

Študenti so spet bruhnili v smeh, nazadnje pa se je nekdo opogumil in zavpil: “Ray, kdo na svetu pa ne ve, da se ukvarjaš s hamburgerji!”

Ray se je zahihital. “Pričakoval sem, da boš rekel nekaj takega.” Zajel je sapo in nadaljeval: “Dame in gospodje, ne ukvarjam se s hamburgerji. V resnici se ukvarjam z nepremičninami.”

Keith je povedal, da je Ray porabil precej časa, preden mu je uspelo razložiti svoje stališče. Ray se je zavedal, da je temeljni cilj podjetja prodaja franšiznih restavracij s hitro hrano, vendar je bil vedno zelo pozoren na lokacijo vsake restavracije. Vedel je, da sta nepremičnina in njena lokacija najpomembnejša dejavnika uspeha franšize. Kdor je kupil franšizo, je kupil tudi zemljišče, na katerem je stala franšizna restavracija Krockovega podjetja.

Podjetje McDonald’s je zdaj največji posamični lastnik nepremičnin na svetu; v lasti ima celo več zemljišč kot katoliška cerkev. V McDonald’sovi lasti so nekatera najdonosnejša križišča in ulični vogali v Ameriki, pa tudi v drugih delih sveta.

Keith je priznal, da mu je dal pogovor s Krockom enega najpomembnejših naukov v njegovem življenju. Keith je zdaj lastnik verige avtopralnic, vendar so njegovo resnično bogastvo zemljišča, na katerih so zgrajene avtopralnice.

Prejšnje poglavje smo zaključili s skico, ki je pokazala, da večina zaposlenih dela za marsikoga drugega, samo zase ne. Najprej delajo za delodajalce oziroma lastnike podjetij, nato delajo za davke, ki jih pobira država, nazadnje pa še za bankirje, pri katerih si sposojajo denar.

Ko sem bil majhen, v naši bližini še ni bilo nobene McDonald’sove restavracije, vendar naju je Mikov oče učil istih stvari, o katerih je leta kasneje govoril Ray Krock na teksaški univerzi. Gre za tretjo veliko skrivnost bogatih.

Ta skrivnost je: “Poskrbi zase!” Finančne težave so velikokrat neposredna posledica tega, da ljudje vse življenje delajo za druge. Večini po koncu delovne dobe ne ostane nič.

Tudi ta skica pove več kot 1000 besed. Na njej je prikaz bilance stanja in izkaza uspeha, ki najbolje ponazarja Krockov nasvet:

…