Založba Mavrica – knjige in učni pripomočki za vse generacije

… in nikoli nisem prestopil šolskega praga – André Stern

André Stern

Kako se uči otrok, ki nikoli ni hodil v šolo?

André Stern pripoveduje osebno zgodbo svojega nenavadnega otroštva brez klasičnega šolskega sistema, ocen, stresa in pritiska po uspešnosti.

Svet je odkrival skozi igro, radovednost in lastna zanimanja – od črk, matematike in legokock do literature, računalništva in glasbe.

Navdihujoča knjiga o učenju, zaupanju, otrokovem lastnem ritmu in razvoju talentov, ki ne ponuja univerzalnega recepta, temveč odpira drugačen pogled na otroštvo, vzgojo in izobraževanje.

22,00 €

⌖
Možen osebni prevzem v Celju Knjižni salon Mavrica · TC Celeiapark Aškerčeva 14, 3000 Celje · I. nadstropje Prikaži na zemljevidu
Odprema v 48 urah Vaše naročilo pripravimo in odpošljemo najpozneje v 48 urah.
Tradicija od leta 1991 Z več kot 30-letno tradicijo zagotavljamo kakovost, znanje in zaupanja vredno izbiro.
Brezplačna poštnina nad 60 € Ob nakupu nad 60 € stroške dostave pokrijemo mi.

🟦 O KNJIGI

Kako se razvija otrok, ki nikoli ne hodi v šolo, nima klasičnega urnika, ocen in domačih nalog, temveč svet odkriva skozi igro, radovednost in lastna zanimanja?

André Stern v knjigi … in nikoli nisem prestopil šolskega praga: Zgodba o srečnem otroštvu pripoveduje svojo nenavadno življenjsko zgodbo. Nikoli ni hodil v šolo, vendar njegovo otroštvo zato ni bilo brez učenja. Prav nasprotno – svet je postal njegova učilnica, radovednost pa glavno gonilo odkrivanja.

Stern je odraščal brez običajnega šolskega sistema, stresa in pritiska po uspešnosti. Imel je možnost, da se področjem, ki so ga pritegnila, posveti toliko časa, kot je želel, ter postopoma odkriva nova zanimanja.

Njegova zgodba odpira zanimivo vprašanje: kaj se zgodi, če otroku dovolimo, da se uči v svojem ritmu?

Od črk in legokock do glasbe in računalništva

Stern skozi konkretne dogodke iz otroštva pokaže, kako spontano je potekalo njegovo učenje.

Pri treh letih je začel spoznavati črke in jih povezovati v besede, vendar je branje zares obvladal šele pri osmih letih. V tem ni nihče videl razloga za paniko ali primerjanje z vrstniki.

Matematiko je odkrival tudi tam, kjer je ni pričakoval. Število pi je zanj postalo pomembno pri konstruiranju vozil iz legokock. Pozneje so njegovo zanimanje pritegnili literatura, računalništvo in glasba. Tudi delo Marcela Prousta je pustilo sled v njegovem osebnem razvoju.

Učenje tako ni bilo ločeno od življenja. Nastajalo je iz potrebe, zanimanja in navdušenja nad stvarmi, ki jih je želel razumeti.

Igra kot naravni način učenja

Ena osrednjih tem knjige je igra.

Stern jo vidi kot naraven način, s katerim otrok raziskuje svet in pridobiva znanje. Ko ga nekaj resnično zanima, ločnica med učenjem in igro pogosto izgine.

Namesto vprašanja, kako otroka pripraviti do učenja, zato ponuja drugačen pogled: kaj se zgodi, če ohranimo njegovo prirojeno radovednost?

S tem se knjiga dotika tudi vprašanja motivacije. Otrok se ne uči samo zato, ker mora opraviti nalogo, dobiti oceno ali zadovoljiti pričakovanja odraslih. Uči se lahko tudi zato, ker ga nekaj resnično zanima.

Otrok potrebuje zaupanje in varnost

Pomemben del Sternovega razmišljanja je odnos med otrokom in starši.

Otrok po njegovem potrebuje občutek, da je sprejet takšen, kakršen je. Starši naj mu predstavljajo varno zatočišče, iz katerega lahko samozavestno raziskuje svet.

Stern zato velik pomen pripisuje zaupanju, sprejemanju in sporočilu: »Rad te imam, ker si tak, kakršen si.«

Takšen pogled odpira vprašanja, ki so pomembna tudi za starše otrok v običajnem šolskem sistemu. Koliko prostora ima otrok za lastna zanimanja? Kako hitro začnemo njegove sposobnosti primerjati z drugimi? In ali lahko pritisk po dosežkih postopoma zatre veselje do učenja?

Knjiga brez univerzalnega recepta

… in nikoli nisem prestopil šolskega praga ni priročnik, ki bi staršem govoril, naj svojih otrok ne pošljejo v šolo.

Stern opisuje svojo osebno izkušnjo in bralcu prepušča, kaj bo iz nje vzel zase.

Prav zaradi tega je knjiga zanimiva tudi za družine, katerih otroci obiskujejo običajno šolo. Njene ideje o igri, notranji motivaciji, zaupanju, otrokovem lastnem ritmu in razvoju talentov je mogoče razumeti precej širše od vprašanja šolanja na domu.

André Stern, rojen leta 1971 v Parizu, je danes glasbenik, skladatelj, izdelovalec kitar, novinar in predavatelj. Deluje na področju svobodnega izobraževanja ter vodi Inštitut Arna Sterna in je pobudnik gibanja Ekologija otroštva.

… in nikoli nisem prestopil šolskega praga je knjiga za starše, vzgojitelje, učitelje in vse, ki jih zanimajo vzgoja, izobraževanje, razvoj otrokovih talentov in drugačni pogledi na učenje.

Predvsem pa odpira preprosto, a pomembno vprašanje: koliko lahko otrok odkrije sam, če mu damo dovolj časa, zaupanja in prostora za radovednost?


👤 O AVTORJU

André Stern je francoski glasbenik, pisatelj in pobudnik gibanja za otroško igro.


🟨 KAJ NAJDETE V KNJIGI

  • življenjsko zgodbo otroka, ki ni hodil v šolo
  • razmisleke o igri in radovednosti

🟧 ZA KOGA JE KNJIGA

  • za starše
  • za učitelje
  • za vse, ki razmišljajo o drugačnem učenju

🟥 ZAKAJ JO IZBRATI

✔ nenavadna resnična zgodba
✔ spodbuja k razmisleku o šolstvu

Morda vam bo prav tako všeč…