Ste vedno vi tisti, ki vse uredite, rešite težavo, pomagate drugim in poskrbite, da stvari delujejo? Ljudje vas imajo za sposobne, zanesljive in požrtvovalne. Toda za fasado človeka, ki »zmore vse«, se lahko skriva izčrpanost, občutek odgovornosti za druge in velika težava pri izgovarjanju ene same besede: ne. V knjigi Preveč – Prekinite začaran krog visoko storilne soodvisnosti psihoterapevtka Terri Cole raziskuje pojav, ki ga imenuje visoko storilna soodvisnost – vzorec pretiranega dajanja, delovanja in prevzemanja odgovornosti, zaradi katerega pogosto pozabimo nase.

Ko sposobnost postane breme

Visoko storilni soodvisniki na prvi pogled pogosto sploh ne delujejo kot ljudje, ki potrebujejo pomoč. Prav nasprotno. So organizirani, učinkoviti in pripravljeni prevzeti odgovornost. Drugi se nanje obračajo po nasvet, pomoč ali rešitev, oni pa običajno odgovorijo: »Bom jaz.«

Težava nastane, ko pomoč ni več svobodna odločitev, ampak skoraj avtomatičen odziv.

Terri Cole med značilnimi vedenji opisuje pretirano delovanje, čutenje, urejanje, delegiranje, vodenje, prepričevanje in reševanje težav drugih. Človek začne verjeti, da mora posredovati, sicer bo šlo nekaj narobe.

In ker je za takšno vedenje pogosto celo pohvaljen, ga je še težje prepoznati kot problem.

»Če ne bom jaz, kdo pa bo?«

Morda organizirate družinska srečanja, rešujete težave prijateljev, prevzemate naloge sodelavcev in skrbite, da so vsi zadovoljni. Ob tem imate občutek, da preprosto počnete tisto, kar je treba.

Toda kdo medtem skrbi za vas?

Preveč pokaže, kako hitro se lahko skrbnost spremeni v prekomerno odgovornost. Meja med »želim ti pomagati« in »čutim, da moram rešiti tvojo težavo« je lahko zelo tanka.

Visoko storilna soodvisnost je še posebej zahrbtna zato, ker je pogosto skrita za lastnostmi, ki jih družba nagrajuje: pridnostjo, zanesljivostjo, nesebičnostjo, sposobnostjo in požrtvovalnostjo.

Zakaj je tako težko reči ne?

Od majhnih nog poslušamo, da moramo biti prijazni, darežljivi in pripravljeni pomagati. Ko pa damo prednost svojim potrebam, se lahko hitro pojavi občutek krivde.

Kaj bodo mislili drugi? Sem sebičen? Sem nekoga razočaral?

Cole pokaže, da so lahko takšni vzorci globoko zakoreninjeni in večinoma nezavedni. Zato sprememba ni preprosto odločitev, da bomo od jutri naprej manj pomagali drugim. Najprej moramo razumeti, zakaj čutimo potrebo, da prevzemamo odgovornost tudi za stvari, ki pravzaprav niso naše.

Kaj je moje – in kaj ni?

To je eno ključnih vprašanj knjige.

Avtorica uči razlikovati med lastno odgovornostjo in odgovornostjo drugih ljudi. Pomagati nekomu ni enako kot prevzeti njegovo težavo. Poslušati prijatelja ne pomeni, da moramo njegovo življenje urediti namesto njega.

Ko začnemo postavljati zdrave meje, se lahko prvič pokaže, koliko energije smo porabili za stvari, ki nikoli niso bile naša naloga.

Toda meje ne pomenijo, da postanemo hladni ali sebični. Njihov namen je omogočiti bolj zdrave odnose, v katerih lahko skrbimo za druge, ne da bi pri tem nenehno zanemarjali sebe.

Od pretirane storilnosti k ravnovesju

Preveč ni knjiga, ki bi sposobnega človeka učila, kako naj postane manj sposoben. Prav tako ne govori o tem, da moramo prenehati pomagati ljudem.

Gre za nekaj precej bolj subtilnega: naučiti se pomagati zato, ker želimo, in ne zato, ker čutimo, da moramo.

Terri Cole ponuja praktične tehnike za prepoznavanje vedenjskih vzorcev, postavljanje zdravih meja ter vzpostavljanje drugačnega odnosa do sebe. Cilj je manj stresa, več lahkotnosti in kakovostnejši odnosi – tudi najpomembnejši odnos, ki ga imamo: odnos s samim seboj.

Za ljudi, ki so vajeni »imeti vse pod nadzorom«

Terri Cole je licencirana psihoterapevtka in strokovnjakinja za odnose ter postavljanje meja. Preden je pri tridesetih spremenila poklicno pot, je delala kot agentka za talente. Pozneje je več kot dve desetletji delala z zelo različnimi klienti, od mater, ki skrbijo za družino in gospodinjstvo, do vodilnih v velikih podjetjih in znanih osebnosti. Je tudi avtorica knjige Mojstrica mej.

Prav iz dolgoletnega terapevtskega dela je izluščila vzorec ljudi, ki navzven delujejo izjemno sposobni, znotraj pa jih njihova nenehna potreba po skrbi, nadzoru in odgovornosti počasi izčrpava.

Morda ne počnete premalo. Morda počnete preveč.

To je tudi razlog, da je naslov knjige tako posrečen.

Preveč je namenjena ljudem, ki so vajeni biti močni. Tistim, ki pomagajo, organizirajo, rešujejo, skrbijo, prevzemajo in držijo stvari skupaj. In prav zato pogosto niti ne opazijo, koliko jih takšno življenje stane.

Knjiga ne predlaga, da postanete manj skrbni. Pokaže pa, kako lahko prenehate prevzemati odgovornost za vse in vsakogar ter del energije, ki jo tako velikodušno namenjate drugim, končno namenite tudi sebi.