Založba Mavrica – knjige in učni pripomočki za vse generacije
Kaj se skriva za potrebo, da moramo biti vedno popolni?
Marion Woodman v knjigi Zasvojenost s popolnostjo skozi jungovsko psihologijo raziskuje perfekcionizem, motnje hranjenja, sram, potrebo po nadzoru in odtujenost od telesa.
S pomočjo kliničnih primerov, sanj, mitov in arhetipov odkriva globlje psihološke vzroke kompulzivnega vedenja ter pot od popolne zunanje podobe proti večji notranji celovitosti.
Poglobljeno delo za vse, ki želijo razumeti odnos med telesom, samopodobo, ženskostjo in notranjim svetom.
29,00 €
| AVTOR | Marion Woodman |
|---|---|
| LETO IZIDA | 2026 |
| VEZAVA | Mehka |
| OBSEG | 268 strani |
| MERE IZDELKA (VXŠ) | 220 mm x 140 mm |
| ISBN | 9789617263404 |
Kaj se skriva za potrebo, da moramo biti vedno dovolj dobri, dovolj uspešni, dovolj disciplinirani – in po možnosti popolni?
Zasvojenost s popolnostjo – O motnjah hranjenja, nadzoru, sramu, utelešenju in zdravljenju ženskosti Marion Woodman je poglobljena jungovska psihološka študija o perfekcionizmu, odnosu do telesa in notranjih konfliktih, ki se lahko skrivajo za navidezno popolno podobo.
Želja, da nekaj naredimo dobro, sama po sebi ni težava.
Težava nastane, ko občutek lastne vrednosti postane odvisen od tega, kako uspešni, disciplinirani, vitki, učinkoviti ali popolni smo.
Takrat popolnost ni več cilj.
Postane zahteva, ki ji nikoli ne moremo povsem zadostiti.
Marion Woodman raziskuje prav ta notranji svet – svet nadzora, samokritičnosti, sramu in občutka, da takšni, kot smo, nikoli nismo dovolj.
Posebno mesto v knjigi imajo motnje hranjenja in odnos do telesa.
Woodmanova raziskuje, kako lahko telo postane prizorišče notranjega konflikta.
Namesto da bi mu prisluhnili, ga poskušamo disciplinirati, nadzorovati in prilagoditi idealni predstavi.
V ozadju takšnega odnosa avtorica ne išče zgolj hrane, videza ali telesne teže, ampak globlje psihološke potrebe in rane.
Woodmanova je bila jungovska analitičarka, zato človekovega vedenja ne razlaga samo na površinski ravni.
V knjigi uporablja sanje, mite, arhetipe, simboliko in klinične primere, da bi raziskala dogajanje v nezavednem.
Posebej jo zanima napetost med razumom in telesom, nadzorom in spontanostjo, logosom in erosom ter moškim in ženskim principom.
Ena osrednjih idej knjige je, da se za kompulzivnim vedenjem lahko skriva veliko globlja lakota.
Lakota po smislu.
Po sprejetosti.
Po stiku s telesom.
Po notranji celovitosti.
Woodmanova tako motnje hranjenja in druge zasvojenosti raziskuje tudi kot izraze notranjega razkola, pri katerem človek izgublja stik z lastnimi čustvi, telesom in instinktivnim življenjem.
Knjiga ne govori samo o posamezniku.
Woodmanova kritično raziskuje tudi družbo, ki visoko ceni učinkovitost, disciplino, dosežke, nadzor in popolno zunanjo podobo.
Ko te vrednote postanejo merilo naše osebne vrednosti, se lahko vse bolj oddaljujemo od tega, kar v resnici čutimo in potrebujemo.
Navzven lahko delujemo uspešno.
Znotraj pa ostajamo prazni.
Pomemben del knjige je namenjen vprašanju ženskosti in ravnovesju med različnimi psihičnimi principi.
Woodmanova raziskuje, kako lahko zanemarjanje telesa, čustev, intuicije in instinktivnega življenja vpliva na človekovo notranjo celovitost.
Čeprav se močno posveča ženski psihologiji, njena vprašanja niso namenjena samo ženskam.
Perfekcionizem, sram, nadzor in odtujenost od telesa lahko zaznamujejo vsakogar.
Zasvojenost s popolnostjo ni knjiga hitrih rešitev in preprostih vaj.
Od bralca zahteva pripravljenost na globlje raziskovanje lastnih vzorcev, odnosa do telesa in notranjega sveta.
Toda prav zato ponuja nekaj drugega kot običajni priročniki o perfekcionizmu.
Ne sprašuje samo, kako naj prenehamo biti perfekcionisti.
Sprašuje se:
Kaj se skriva pod našo potrebo po popolnosti?
In kaj bi se zgodilo, če bi namesto popolnega življenja začeli iskati celovito življenje?