Kaj dobimo, če združimo Jamesa Bonda, slovensko obveščevalno službo, mednarodni kriminal, teroristične napade, biološko orožje, britanski MI6, Capri in dva vohuna, ki sta najboljša predvsem v tem, da stvari zapleteta? Dobimo Jureta Godlerja. 😄 Vohun, ki me je okužil je drugi roman iz serije o Spencerju S. Spencerju in Filipu Novaku ter nadaljevanje uspešnice Casino Banale. Gre za vohunsko pustolovščino, ki akcijo in kriminalni zaplet prepleta z značilnim Godlerjevim humorjem, satiro, absurdnimi situacijami in duhovitimi dialogi.

Najboljša med najslabšimi vohuni se vračata

Leto dni po dogodkih v Casino Banale svet pretresa serija uničujočih terorističnih napadov.

Filip Novak medtem ne živi ravno življenja tajnega agenta iz hollywoodskega filma. Je nekdanji agent, dela kot taksist in nima pojma, kam je izginil njegov prijatelj Spencer S. Spencer.

Nato nekdanjega direktorja slovenske obveščevalne agencije Čuka ubijejo.

Novakova pot ga pripelje v Avstrijo, kjer se ponovno sreča s Spencerjem. Ta je sredi nevarne tajne operacije, oba pa kmalu ugotovita, da sta naletela na precej večjo zgodbo, kot sta pričakovala.

Nova grožnja človeštvu

Spencer in Novak prideta na sled skrivnostnemu Magnusu Wolffu in se poskušata vtihotapiti v kriminalno združbo.

Seveda ne gre po načrtih.

Njuna operacija se izjalovi in nenadoma morata iz Avstrije bežati proti Združenemu kraljestvu, da bi rešila lastni življenji. Čuk je mrtev, za Agentom 4 je izginila vsaka sled, vse več indicev pa kaže, da se je izdajalec morda naselil celo v samem osrčju britanskega MI6.

Toda to je šele začetek.

V ozadju se skriva grožnja, ki lahko ogrozi veliko več kot samo dva nespretna tajna agenta.

Od Ljubljane do Caprija

Godler svojih junakov ne pusti dolgo pri miru.

Dogajanje jih vodi skozi Slovenijo, Avstrijo in Veliko Britanijo, nato v Benetke in nazadnje na italijanski otok Capri, kjer se zgodba približa svojemu vrhuncu.

Pomembno prizorišče postane znamenita vila Malaparte, zgrajena na skali nad morjem. V romanu tam prebiva izprijena družina Halifax, ki je povezana s skrivnostjo, ki jo skušata Spencer in Novak razvozlati.

Mednarodne lokacije dajejo zgodbi vse značilnosti klasičnega vohunskega romana.

Samo da to ni klasičen vohunski roman.

James Bond po Godlerjevo

Že naslov Vohun, ki me je okužil jasno pomežikne vohunskemu žanru in naslovom, povezanim z Ianom Flemingom in Jamesom Bondom.

Toda Spencer in Novak sta daleč od brezhibnih tajnih agentov.

Godler se z vohunskim žanrom ves čas igra. Uporablja njegove prepoznavne sestavine – mednarodne zarote, tajne službe, nevarne zlikovce, eksotične lokacije, akcijo in zapeljevanje – nato pa jih obrne skozi humor in satiro.

Mestna knjižnica Ljubljana roman zato uvršča med kriminalne in pustolovske romane, med njegovimi ključnimi motivi pa navaja humor, satiro, biološko orožje, obveščevalne agente, organizirani kriminal in varnostno-obveščevalne službe.

Bukla ga še natančneje uvršča med vohunske romane in slovensko leposlovje.

Akcija, kriminal in veliko humorja

Čeprav je v ozadju resna grožnja, Godler ne pozabi na tisto, zaradi česar sta Spencer in Novak tako zabavna.

Junaka sta sposobna, kadar je to nujno – in popolnoma nepredvidljiva skoraj ves preostali čas.

Roman zato ponuja vratolomne prizore, komične preobrate in duhovite dialoge, medtem ko se pod humorjem razvija čisto prava vohunska zgodba.

Godler pri tem uporablja tudi satiro in parodijo. Svet tajnih služb, politike in mednarodnih intrig mu daje dovolj prostora, da se poigrava tako z žanrskimi klišeji kot s sodobno družbo.

Kitajska ladja, biološko orožje in pandemija

Roman je izšel leta 2021, zato se v njegovo zgodbo prikrade tudi tema, ki je takrat obvladovala resnični svet.

V zapletu se pojavijo skrivnostna kitajska ladja, biološko orožje in SARS-CoV-2, vendar Godler te elemente vključi v izmišljeno vohunsko zaroto. Kako so povezani s Spencerjevo in Novakovo misijo, se razkrije šele proti koncu romana.

S tem dobi klasična vohunska zgodba izrazito sodoben okvir – in precej pomenljiv naslov.

Moramo najprej prebrati Casino Banale?

Ne nujno.

Vohun, ki me je okužil je neposredno nadaljevanje Casino Banale, zato bomo nekatere junake, odnose in reference bolje razumeli, če poznamo prvi roman.

Toda založnik izrecno poudarja, da predhodno branje prvega dela ni pogoj, čeprav pomaga pri razumevanju širše zgodbe.

Če vam bo drugi del všeč, pa obstaja precejšnja verjetnost, da boste želeli izvedeti, kako se je vse skupaj sploh začelo.

Vohunski roman, ki se ne jemlje preveč resno

Vohun, ki me je okužil je dobra izbira za bralce, ki imajo radi kriminalke in trilerje, vendar si ob napetosti želijo tudi humorja.

To je vohunska zgodba, ki dobro pozna pravila žanra – predvsem zato, da jih lahko z veseljem krši.

Mednarodne zarote, tajne službe, izdajalci, organizirani kriminal, nevarne operacije in eksotične lokacije so vsi na svojem mestu. Toda namesto nezmotljivega agenta 007 dobimo Spencerja in Novaka – najboljša med najslabšimi vohuni.

In ravno zato delujeta.

Kajti svet je ponovno v nevarnosti.

Na voljo pa sta samo onadva.

Kaj bi lahko šlo narobe?