Zakaj en otrok brez težav vstopi v polno igralnico, drugi pa obstane pri vratih in najprej dolgo opazuje? Zakaj enega glasen rojstni dan navduši, drugega pa množica, hrup in dogajanje popolnoma izčrpajo? In zakaj otroka, ki potrebuje več časa, miru in razumevanja, tako hitro označimo za sramežljivega, boječega, sitnega ali problematičnega? Psihologinja dr. Elaine N. Aron v knjigi Visoko senzitiven otrok – Kako našim otrokom pomagati uspevati, ko jih prevzame svet staršem in učiteljem pomaga razumeti otroke, ki svet zaznavajo in predelujejo intenzivneje od drugih.

Morda ni »težaven« – morda samo zazna več

Visoko senzitivni otroci lahko zelo hitro opazijo stvari, ki jih drugi spregledajo. Spremembo tona glasu. Napetost med odraslimi. Glasen zvok. Neudobno oblačilo. Novo okolje. Veliko ljudi na enem mestu.

Po drugi strani pa svoje izkušnje tudi globoko predelujejo in jih lahko prevelika količina dražljajev hitreje preobremeni.

Elaine Aron poudarja, da se visoko senzitivni otroci že rodijo z značilnostmi, kot so globoko razmišljanje, občutljivost za subtilne dražljaje in večja dovzetnost za preobremenjenost. Prav zaradi tega so lahko bistri, vestni in ustvarjalni, v neustreznem okolju pa postanejo pretirano zadržani ali se začnejo vesti na način, ki ga odrasli napačno razumejo.

Ko otrok dobi napačno etiketo

»Preveč je občutljiv.«

»Zakaj se vedno tako boji?«

»Ne bodi tako sramežljiv.«

»Spet komplicira.«

Takšne pripombe lahko odraslemu zvenijo nedolžno, otrok pa jih lahko začne razumeti kot sporočilo, da je z njim nekaj narobe.

Aron opozarja, da starši in učitelji visoke senzitivnosti pogosto ne prepoznajo. Otroci so zato lahko označeni kot pretirano zadržani, boječi, sitni ali problematični; avtorica opozarja tudi na možnost, da se njihove značilnosti v nekaterih primerih zamenjujejo z drugimi težavami.

Bistveno vprašanje zato ni samo »Kako naj spremenim otrokovo vedenje?«, temveč tudi:

»Kaj mi otrok s svojim vedenjem sporoča?«

Je moj otrok visoko senzitiven?

Knjiga vsebuje samoocenjevalne teste in študije primerov, ki staršem pomagajo bolje razumeti otrokov temperament.

Morda otrok težko prenaša nenadne spremembe. Morda potrebuje več časa, preden se vključi v novo skupino. Lahko je zelo občutljiv na kritiko ali hitro opazi čustveno stanje drugih ljudi.

Po drugi strani pa lahko kaže izrazito empatijo, domišljijo, ustvarjalnost, vestnost in sposobnost globokega razmišljanja.

Pomembno je, da visoke senzitivnosti ne razumemo samo skozi tisto, kar je težavno.

Lastnost, zaradi katere je otrok v določenem okolju hitreje preobremenjen, je lahko v drugačnih okoliščinah tudi njegova velika prednost.

Štirje ključi do uspešnega starševstva

Elaine Aron se ne ustavi pri razlagi visoke senzitivnosti. Visoko senzitiven otrok je predvsem praktičen priročnik za starše.

Predstavlja štiri ključne smernice za uspešno starševstvo visoko senzitivnega otroka ter konkretne nasvete za vsakdanje situacije. Obravnava tudi pomirjanje senzitivnih dojenčkov, življenje v svetu z veliko dražljaji ter težave, povezane s šolo in prijateljstvi.

Cilj ni otroka zaviti v vato in odstraniti vse neprijetnosti iz njegovega življenja.

Prav tako ga ni smiselno na silo spreminjati v manj senzitivnega otroka.

Naloga odraslega je pomagati mu razumeti lastne odzive, postopoma razvijati samozavest in pridobiti sposobnosti, s katerimi se bo lahko znašel tudi v svetu, ki njegovemu temperamentu ni vedno prilagojen.

Od dojenčka do najstnika

Velika prednost knjige je, da ne govori samo o enem obdobju otroštva.

Posebna poglavja obravnavajo potrebe različnih starostnih skupin – od novorojenčkov do najstnikov.

Pri majhnem otroku je lahko izziv že uspavanje ali prevelika količina novih dražljajev.

Pozneje pridejo vrtec, šola, ocenjevanje, nastopanje pred drugimi, prijateljstva in občutek pripadnosti.

V najstništvu se pridružijo še intenzivnejša čustva, odnosi z vrstniki in vse večji pritisk okolice.

Visoka senzitivnost ostaja, spreminjajo pa se situacije, v katerih se kaže.

Šola je lahko čudovita – ali zelo naporna

Predstavljajmo si šolski dan skozi oči senzitivnega otroka.

Hrup na hodniku. Veliko otrok. Učiteljeva vprašanja. Ocenjevanje. Nenadne spremembe urnika. Konflikti med vrstniki. Primerjanje. Pričakovanja.

Kar je za drugega otroka samo običajen dan, je lahko za senzitivnega otroka ogromna količina informacij in dražljajev.

Zato Aron posebno pozornost namenja temu, kako poskrbeti, da bodo šola in prijateljstva prijetna izkušnja.

Knjiga je zaradi tega uporabna tudi za učitelje, vzgojitelje in druge odrasle, ki delajo z otroki.

Včasih lahko že drugačen pogled na otrokovo vedenje popolnoma spremeni naš odziv nanj.

Ne vzgajamo otroka za svet brez težav

Eno najlepših sporočil knjige je, da visoko senzitivnega otroka ni treba obravnavati kot otroka, ki ga moramo nenehno varovati.

Nasprotno.

Ob razumevajoči vzgoji se lahko nauči uporabljati svoje značilnosti kot prednosti in odraste v zadovoljnega, zdravega in dobro prilagojenega odraslega.

Senzitivnost sama po sebi torej ne določa otrokove prihodnosti.

Veliko pomeni tudi okolje, v katerem odrašča, ter način, kako odrasli razumejo njegove potrebe.

Od avtorice knjige Visoko senzitivna oseba

Elaine N. Aron je psihoterapevtka in raziskovalka ter tudi sama visoko senzitivna oseba. S knjigo Visoko senzitivna oseba je visoko senzitivnost približala širši javnosti, v Visoko senzitivnem otroku pa svoje raziskovanje usmeri posebej v otroštvo in vzgojo.

Zato se knjigi odlično dopolnjujeta.

Prva lahko odraslemu pomaga razumeti samega sebe, druga pa otroka, ki kaže podobne značilnosti.

In včasih se med branjem zgodi še nekaj: starš začne pri otroku prepoznavati lastnosti, ki jih je vse življenje opažal tudi pri sebi.

Izjemen otrok potrebuje predvsem razumevanje

Visoko senzitiven otrok ni priročnik za to, kako otroka narediti manj občutljivega.

Je knjiga o tem, kako ga razumeti takšnega, kot je, in mu pomagati, da bo s svojim temperamentom dobro živel.

To lahko pomeni več potrpežljivosti pri vstopanju v nove situacije. Več pozornosti pri količini dražljajev. Drugačen pristop k disciplini. Razumevanje njegove potrebe po umiku in predvsem dovolj podpore, da senzitivnosti ne začne doživljati kot svoje napake.

Kot poudarja Aron: če želimo imeti izjemnega otroka, moramo biti pripravljeni sprejeti tudi njegovo izjemnost.