Ogenj, rit in kače niso za igrače 3. del – Moške zgodbe

Po prvih dveh knjigah, ki sta odprli vrata v pogosto zamolčani svet intimnega življenja naših prednikov, Milena Miklavčič v tretjem delu serije pogled usmeri predvsem k moškim in njihovim zgodbam. Knjiga Ogenj, rit in kače niso za igrače 3. del – Moške zgodbe prinaša pričevanja, zapise in intervjuje o medsebojnih odnosih, spolnosti in intimnosti na Slovenskem ter zaokroža obdobje od začetka 20. stoletja do sodobnosti.

Ko o svojem življenju spregovorijo moški

O intimnem življenju preteklih generacij pogosto govorimo predvsem skozi položaj žensk. Toda tudi moški so živeli znotraj strogo določenih družbenih pričakovanj. Od njih se je pričakovalo, da bodo močni, da bodo skrbeli za družino, da svojih čustev ne bodo pretirano kazali in da bodo v odnosih prevzemali vlogo, ki jim jo je določalo okolje.

Kaj pa se je dogajalo za to zunanjo podobo?

Prav tu postanejo Moške zgodbe posebej zanimive. Milena Miklavčič bralca ponovno popelje med resnične ljudi in njihove izkušnje. V ospredju niso veliki zgodovinski dogodki, temveč vsakdanje življenje, odnosi in intimnost – področja, ki so pogosto ostajala zunaj uradno zapisane zgodovine. Avtorica nadaljuje svoje poljudno raziskovanje medsebojnih odnosov in intime na slovenski način.

Ljubezen, spolnost in odnosi brez idealiziranja preteklosti

Tako kot prejšnja dela tudi tretji del ne ustvarja romantične podobe »dobrih starih časov«. Zgodbe kažejo življenje takšno, kot je bilo: včasih lepo in ljubeče, drugič trdo, nerazumljivo, boleče ali presenetljivo.

Prav neposrednost je ena največjih odlik zbirke. Ljudje, ki jih srečujemo na straneh knjige, niso izmišljeni junaki oddaljenega sveta. To so ljudje, kakršne smo lahko poznali tudi sami – naši očetje, dedki, sosedje in znanci. Avtorica poudarja, da gre za domače zgodbe ljudi, mimo katerih pogosto hodimo, ne da bi si vzeli čas in jim prisluhnili.

Zato knjiga ni le pripoved o spolnosti. Intimni odnosi postanejo izhodišče za širši pogled na zakon, družino, družbene norme, moško in žensko vlogo ter spremembe, ki jih je slovenska družba doživljala skozi desetletja.

Kakšni so bili naši očetje in dedki?

Tretji del odpira zanimivo možnost pogleda na moške preteklih generacij z drugačne perspektive. Za številnimi možmi, očeti in dedki, ki jih poznamo predvsem po njihovi družinski ali družbeni vlogi, so obstajale osebne zgodbe, želje, strahovi, ljubezni in razočaranja.

Današnjemu bralcu se bodo nekatere njihove odločitve zdele nenavadne ali celo težko razumljive. Toda ravno skozi osebne pripovedi lahko bolje razumemo okolje, v katerem so živeli, in pričakovanja, ki so določala njihovo vedenje.

Knjiga zato spodbuja tudi k razmišljanju o lastni družinski zgodovini. Koliko v resnici vemo o intimnem življenju svojih prednikov? Kaj so nam povedali in kaj so zamolčali? In koliko njihovih odnosnih vzorcev se je preneslo na naslednje generacije?

Stoletje sprememb – in človek, ki ostaja človek

Vse tri prvotne knjige serije zaobjemajo obdobje od leta 1900 do sodobnosti, zato posamezne zgodbe skupaj ustvarjajo širšo sliko velikih družbenih sprememb.

V tem času so se dramatično spremenili položaj žensk, družinski odnosi, odnos do spolnosti, možnosti izobraževanja, način dela in komunikacije ter predstave o zakonu in partnerstvu. Toda ob branju postane očitno tudi nekaj drugega: osnovna človekova čustva se niso spremenila tako zelo.

Ljubezen, poželenje, ljubosumje, nezvestoba, osamljenost, potreba po sprejetosti in strah pred zavrnitvijo so spremljali ljudi nekoč tako, kot jih spremljajo danes. Spreminjajo se pravila družbe, človekove notranje dileme pa pogosto ostajajo presenetljivo podobne.

Knjiga, ki je ne beremo na dušek

Avtorica oziroma založnik bralcu že na začetku svetuje, naj knjige ne prebere naenkrat. Posamezne zgodbe zahtevajo pozornost, razmislek in sočutje, zato jih je vredno prebirati postopoma.

To dobro opiše značaj knjige. Moške zgodbe niso klasičen roman, pri katerem želimo čim prej izvedeti, kako se bo zgodba končala. Vsako pričevanje predstavlja samostojen košček življenja. Nekatera bodo bralca nasmejala, druga presenetila, tretja pretresla, marsikatera pa ga bo spodbudila, da bo začel drugače gledati tudi na zgodbe lastne družine.

Milena Miklavčič in zgodovina, ki je ne najdemo v učbenikih

Milena Miklavčič je slovenska pisateljica, novinarka in ljubiteljska raziskovalka preteklosti. Več kot dvajset let je ustvarjala kulturne in otroške oddaje na Radiu Sora, pisala je za Gorenjski glas in druge medije, posebno mesto v njenem delu pa zavzema zbiranje življenjskih pripovedi.

Njene knjige ohranjajo del zgodovine, ki bi brez pripovedovanja ljudi lahko izginil. To ni zgodovina datumov, državnikov in vojn, temveč zgodovina vsakdanjega človeka – njegovega doma, zakona, telesa, ljubezni, odnosov in skrivnosti.

Ogenj, rit in kače niso za igrače 3. del – Moške zgodbe je zato zanimivo branje za vse, ki želijo razumeti življenje slovenskih moških in žensk skozi 20. stoletje ter pogledati tudi tja, kamor tradicionalni zgodovinski zapisi običajno ne sežejo. Knjiga je izšla leta 2019, obsega 526 strani, izdala pa jo je založba Jutri 2052.