Kaj v življenju zares ostane? Veliki dosežki, pomembni nazivi in trenutki, za katere smo bili prepričani, da bodo spremenili vse? Ali pa so na koncu pomembnejši ljudje, ki smo jih srečali, pogovori, ki smo si jih zapomnili, objemi, drobne odločitve in povsem običajni dnevi, ki so šele z razdalje dobili svoj pravi pomen?

Nasmeh, ki ima ime Iztoka Franka je zbirka kratkih, med seboj povezanih zgodb in razmislekov, ki izhajajo iz resničnega življenja avtorja. V ospredju so odnosi, družina, ljubezen, prijateljstvo, hvaležnost, osebna rast in iskanje tistega, kar daje vsakdanjemu življenju smisel.

To ni knjiga velikih življenjskih teorij. Njena moč je prav v nasprotnem – v majhnih dogodkih, ki jih v trenutku, ko se zgodijo, pogosto niti ne prepoznamo kot pomembne.

Življenje se dogaja vmes

Veliko časa preživimo v pričakovanju.

Čakamo na dopust. Na novo službo. Na boljše obdobje. Na trenutek, ko bomo imeli več časa. Na uspeh, zaradi katerega bomo končno zadovoljni.

Medtem pa življenje teče.

Iztok Franko pozornost usmerja prav v ta navidezno nepomembni prostor »vmes«. V pogovore, srečanja, odločitve in ljudi, ki sestavljajo naše dneve. Knjiga pokaže, da največje spremembe pogosto ne pridejo z velikim pokom, ampak nastajajo počasi, skozi dogodke, ki jih sprva skoraj ne opazimo.

Šele ko pogledamo nazaj, razumemo, da je bil neki pogovor pomembnejši, kot smo mislili. Da nas je določena odločitev usmerila drugam. Da je nekdo, ki je v naše življenje vstopil skoraj po naključju, postal njegov pomemben del.

In da je bil kakšen povsem običajen dan v resnici eden tistih, ki bi jih danes z veseljem še enkrat doživeli.

Kratke zgodbe, ki jih lahko beremo vsako zase

Posebnost knjige je njena zgradba. Nasmeh, ki ima ime sestavljajo kratke samostojne zgodbe in razmisleki, zato jih ni treba nujno brati od prve do zadnje strani. Bralec lahko knjigo odpre, prebere eno zgodbo, jo odloži in se k njej vrne naslednji dan.

Posamezne pripovedi delujejo samostojno, vendar se skozi knjigo postopoma povezujejo v širšo celoto.

Takšna oblika je posebej primerna za sodobnega bralca. Za knjigo ni treba rezervirati celega večera. Dovolj je nekaj minut.

Toda kratkost ne pomeni nujno površinskosti.

Včasih potrebujemo samo nekaj stavkov, da se spomnimo na človeka, ki ga že dolgo nismo poklicali. Na dogodek iz lastnega življenja. Na nekaj, kar smo nekoč imeli za samoumevno.

Takrat se zgodba iz knjige nadaljuje v naši lastni.

Odnosi so tisto, kar ostane

V ospredju knjige so predvsem ljudje in odnosi.

Družina. Ljubezen. Prijateljstvo. Bližina. Srečanja.

V hitrem življenjskem ritmu se zelo enostavno zgodi, da največ energije namenimo stvarem, ki so nujne, ne pa nujno tudi najpomembnejše.

Odgovoriti moramo na elektronsko pošto. Opraviti še en telefonski klic. Dokončati projekt. Nekam priti pravočasno.

Ljudje, ki so nam blizu, bodo že počakali.

Nasmeh, ki ima ime bralca nežno vrača k vprašanju, ali so naše prioritete vedno postavljene tako, kot bi si želeli. Knjiga nas spodbuja, da ponovno ovrednotimo ljudi in trenutke, ki jih imamo vsak dan ob sebi.

Ljubezen ni vedno velika zgodba

Tudi ljubezen v tej knjigi ni predstavljena samo skozi velike izjave in dramatične preobrate.

Veliko pogosteje se skriva v majhnih dejanjih.

V želji, da nekoga vidimo. V pričakovanju srečanja. V vožnji, na katero se odpravimo zaradi drugega človeka. V objemu, ki pove nekaj, česar z besedami ne znamo izraziti.

Prav takšni prizori dajejo knjigi osebno in intimno noto. Avtor ne poskuša ustvariti idealiziranega sveta, temveč išče pomen v resničnih človeških stikih.

Zato naslov Nasmeh, ki ima ime deluje tako dobro.

Nasmeh ni abstrakten.

Za njim je nekdo.

Hvaležnost za tisto, kar že imamo

Ena osrednjih niti knjige je hvaležnost.

Ne hvaležnost kot moderna tehnika ali obvezna vaja pozitivnega razmišljanja, ampak kot sposobnost prepoznati vrednost nečesa, preden to izgubimo.

Ljudje imamo nenavadno sposobnost, da se hitro navadimo na dobre stvari.

Na dom. Na partnerja. Na družino. Na prijatelje. Na zdravje. Na vsakodnevne rituale.

Kar je bilo nekoč nekaj posebnega, postane običajno.

Knjiga spodbuja k večji prisotnosti in k ponovnemu odkrivanju vrednosti preprostih trenutkov, pristnih odnosov in stvari, ki so že del našega življenja.

Morda nam za občutek bogatejšega življenja zato ni vedno treba dobiti še nečesa.

Včasih moramo samo ponovno opaziti, kaj že imamo.

Kaj pravzaprav pomeni uspeh?

Nasmeh, ki ima ime se dotika tudi vprašanj sreče in uspeha.

Sodobni svet uspeh pogosto meri precej preprosto: dosežki, denar, položaj, prepoznavnost, produktivnost.

Toda človek lahko doseže veliko in se kljub temu vpraša, ali živi življenje, kakršnega si je želel.

Knjiga zato ne ponuja univerzalne definicije uspeha. Bralca raje spodbuja, da jo poišče sam.

Kaj je pomembno meni?

Kateri ljudje dajejo mojemu življenju pomen?

Katerih trenutkov se bom spominjal?

In predvsem: ali jim danes namenjam dovolj časa?

Vsako poglavje tako odpira prostor za razmislek o sreči, uspehu in bližini z ljudmi, ki jih imamo radi.

Osebna rast brez velikih receptov

Čeprav knjiga odpira številne teme osebne rasti, njen pristop ni klasično priročniški.

Ne temelji na seznamih desetih korakov do sreče ali pravilih, po katerih bi moral bralec spremeniti svoje življenje.

Namesto tega uporablja zgodbe.

To je pomembna razlika.

Dobra zgodba nam namreč ne pove nujno, kaj moramo misliti. Postavi nas v položaj, v katerem začnemo razmišljati sami.

V dogodku drugega človeka lahko nenadoma prepoznamo nekaj svojega.

Zato lahko ista zgodba pri dveh bralcih sproži popolnoma drugačen odziv. Nekoga spomni na odnos s starši, drugega na partnerja, prijatelja ali odločitev, ki jo že dolgo odlaga.

Ustaviti se v svetu, ki ves čas hiti

Morda je prav to največja vrednost takšne knjige.

Od bralca ne zahteva veliko časa.

Prosi pa ga za nekaj, kar je danes včasih še težje dati – pozornost.

Da za nekaj minut odloži telefon. Prebere zgodbo. Se ustavi. In morda po zadnji povedi ne začne takoj naslednje.

V svetu nenehnih obvestil, rokov, novic in novih vsebin je lahko že nekaj minut tišine precej nenavadna izkušnja.

Nasmeh, ki ima ime bralca spodbuja prav k večji prisotnosti, iskrenosti in hvaležnosti. Osrednje sporočilo knjige je, da našega življenja ne sestavljajo samo veliki uspehi in prelomnice, ampak predvsem drobni trenutki, odločitve in srečanja.

Ko imajo nasmehi imena

Naslov knjige lahko razumemo tudi kot povabilo, da obrnemo pogled od abstraktnih predstav o sreči k konkretnim ljudem.

Če bi morali našteti najlepše trenutke svojega življenja, koliko bi jih bilo povezanih s stvarmi – in koliko z ljudmi?

Verjetno bi številni najlepši spomini dobili ime.

Ime človeka, s katerim smo jih delili.

Prav zato Nasmeh, ki ima ime ni samo zbirka zgodb Iztoka Franka. Njegove zgodbe so lahko izhodišče, da se bralec spomni svojih.

Svojih ljudi.

Svojih odločitev.

In svojih nasmehov, ki imajo ime.