Prebujanje I. del

ODLOMEK IZ KNJIGE

Razcepljene osebe: Slovenke in Slovenci ali Štajerke, Štajerci,
Kranjice, Kranjci, Korošice, Korošci, Primorke, Primorci, Istranke,
Istrani, …

Večini je dnevni čas še vedno odmerjala cerkvena in ne tovarniška ura, župnik, župan in učitelj
pa so ostali glavne avtoritete. Bili so razdeljeni na tradicionalne avstrijske dežele in pokrajinska
identiteta je bila močnejša kot narodna. Po popisu prebivalstva iz leta 1910 je bilo na
ozemlju današnje Republike Slovenije 66,6 odstotka vsega prebivalstva kmečkega (leta 1857
še več kot 83 odstotkov), poljedelstvo in živinorejasta dajala 60 odstotkov narodnega dohodka,
od industrije in obrti je na prelomu stoletja živelo le okrog 11 odstotkov ljudi, in to največ
od rudarstva in železarstva, kovinske, lesne, živilske industrije ter gradbeništva.Strankarska
organiziranost in z njo povezani ideološki spori so bili na začetku stoletja že nepogrešljivi del
vsakdanjika, bolj razgledane družine so imele naročen kakšen časopis – na prelomu stoletja
jih je izhajalo več kot sto dvajset. Slovenci so se lahko pohvalili tudi s kakšnimi odmevnejšimi
dosežki v znanosti, po avstrijskih in nemških univerzah so imeli raztresenih več uglednih
znanstvenikov. Ni pa jim uspelo doseči svoje univerze. Zbirali so se v društvih in čitalnicah ter
na raznih shodih, hodili v hribe in se zabavali v gostilnah. Naprednejši del intelektualcev in
politikov je v skladu s tedanjimi razmišljanji v razvitejših delih sveta verjel v nepretrgan in
neustavljiv znanstveni napredek, ki se je tudi na Slovenskem kazal v postopnem uvajanju novih
tehnoloških dosežkov, kot sta elektrika in plin, novih načinov proizvodnje in prometa ter s tem
tudi velikih sprememb v družbeni strukturi in načinu življenja sploh. Toda slovensko gospodarstvo
je bilo šibko in koncentracija kapitala majhna. Veliko demografsko izgubo je na prelomu
stoletja pomenilo izseljevanje – izselilo se je več kot 250 000 Slovencev. Glavni vzroki so bili
velika brezposelnost, a ne samo ta. Pri Slovencih, ki so se odločili za izselitev, se je vedno bolj
kazala tudi želja po višjem standardu, ki ga doma ni bilo mogoče doseči.
Rečeno v prispodobi: čas na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje je Slovence zatekel
nekje na pol poti med vasjo in mestom, z začetim, vendar zapoznelim procesom modernizacije.
Toliko na splošno o Slovencih in Slovenkah na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje.
Narodnost Slovenec, Slovenka je takrat znana samo v teoriji. Nekaj, kar je previharilo vse
viharje, je bila samo cerkvena ura. Zgodovina je pravzaprav zgodovina cerkvenih ozemelj.
Rubrike o narodnosti v rodovnih dokumentih in njihovem prepisu iz leta 1944 tudi sicer ne
morem pričakovati. Podobno velja za rubriko materni jezik. Odločilen podatek za preživetje
je brez dvoma podatek o religiji. Zagotavlja namreč tvojo arijansko zdravstveno neoporečnost,
v tem času odločilno za preživetje. Kot že rečeno – ne glede na biološko resnico – si bil
z religijo opredeljen za osebo, ki ni Jud. Kaj lahko sama izbrskam iz teh dokumentov? Najprej
uvodne misli o mojem očetu in prednikih iz pravkar opisanega časa, po katerih smo dobili
družinski priimek.