Hiške z ženskimi imeni

Hiške z ženskimi imeni je hvalnica ljubezni in moči junakinj, kakršne najdemo povsod. Med pripovedovanjem zgodb o ženskah, po katerih se imenujejo lične hiške na otoku Krk, avtorica potuje skozi prostor in čas. Povezovalni člen med sedanjostjo in preteklostjo je glavna junakinja Linda, ki jo z vsako od petih žensk usodno povezuje LJUBEZEN.

Glavna junakinja Linda je Ljubljančanka, ki na hrvaškem otoku Krk dokončuje gradnjo posesti dobrega počutja in s tem uresničuje svoje dolgoletne sanje.

Posest zajema osrednjo hišo in pet hišk, ki bodo namenjene gostom. Hiške imajo ženska imena: Lucija, Marija, Polona, Margo in Anka.

Vsaka hiška je zgodba o ženski, ki je pomembno zaznamovala Lindino življenje.

S pripovedovanjem zgodb o ženskah avtorica potuje skozi čas in prostor. Časovno se vrača stoletje nazaj, v čas po prvi svetovni vojni, se sprehodi skozi socialistično ureditev in konča v sedanjem trenutku. Prostorsko se njene junakinje nahajajo na območju kraljevine SHS, kasneje Socialistične federativne republike Jugoslavije in danes na območjih republik Slovenije in Hrvaške.

Je zgodba o resničnih, anonimnih heroinah. V prvi vrsti pa je zgodba o ljubezni, o čustvu, ki nas vse univerzalno povezuje in poganja svet.

Navdih za roman je avtorica našla v resničnem življenju, vendar so mnogi dogodki in osebe plod avtoričine domišljije.

Pohvale knjige ali odlomek iz knjige:

To ni le zgodba o treh generacijah med seboj zelo različnih žensk, ki vsaka po svoje tkejo svojo usodo. Tudi ni le zgodba, ki pred bralca pretanjeno prinaša neka morda že pozabljena obdobja naše preteklosti, s katerih avtorica prefinjeno briše prah pozabe in nas spretno vrača v živost duha neke ere.

To je predvsem zgodba o neverjetni moči ženskih posameznic, ki včasih povsem nezavedno, v vsakem primeru pa nadvse srčno puščajo za sabo vidne pa tudi nevidne sledi. Prve lahko pomembno vplivajo na življenja nekaterih protagonistk tega romana, druge pa se včasih čisto mimogrede nežno usidrajo v srca romanesknih junakinj ter jim tam zasejejo življenjsko doto v obliki sočutja, empatije, pripravljenosti po pomoči in še marsičesa drugega, kar potem nesebično prenašajo na nove rodove.

Lucija, Marija, Linda, Margo, Polonca in druge ženske iz romana Hiške z ženskimi imeni imajo, četudi na prvi pogled to morda ni takoj vidno, med sabo obilo skupnega: odločne so in zvedave, pripravljene slediti svojim sanjam, četudi jim najbližja okolica včasih ne prizanaša. A protagonistkam to ni mar, saj so se že zdavnaj – morda je prav to najlepša dediščina njihovih prednic?! – v sebi odločile, da bodo sledile sporočilu srca in klicu duše …

Pavlinova je svoj romaneskni prvenec spretno in s prav nič patetičnosti zavila v mehak šal ljubezni, ga vešče prepletla s potovanjem po različnih časovnih obdobjih ter ga za povrh potresla še z opojnim dehtenjem z divjih planjav hrvaške Like in z vonjem po morju in rožmarinu z otoka Krka, kjer se bohotijo prav posebne romantične hiške.

Nežna hvalnica ljubezni in moči žensk, ki ne bo nikogar pustila ravnodušnega!

Vesna Sivec Poljanšek,

recenzentka in publicistka

Lidia Pavlin je doslej zasnovala serijo slikanic pod nazivom Ela frčafela – Ella bella. Vse slikanice so napisane so v slovenskem in angleškem jeziku, zato po njih posegajo ne le predšolski otroci, temveč tudi otroci prve triade. V pripravi je tudi pripovedka za otroke in odrasle v slovenskem in v angleškem jeziku O soncu, luni in ljubezni.

Hiške z ženskimi imeni je romaneskni prvenec Pavlinove.