Trbovlje niso pekel. So njegova soparna predsoba.

Globoko pod mestom ležijo zapuščeni rudniški rovi.

Nad njimi živijo ljudje, zaznamovani z delom, uporom, zgodovino in spomini.

Nekje med obojim pa se začne prebujati nekaj, kar bi morda moralo ostati zakopano.

Hudič Trbovlje trese Vida Šteha je zbirka kratkih grozljivih zgodb, umeščenih v eno najbolj prepoznavnih slovenskih rudarskih mest. Toda pošasti, ki se skrivajo med njenimi stranmi, ne prihajajo vedno iz podzemlja.

Včasih so veliko bolj človeške.

Trbovlje, kot jih še niste videli

Trbovlje imajo za seboj 250-letno rudarsko tradicijo in močan uporniški duh delavskega razreda.

Prav to okolje postane prizorišče Štehovih zgodb.

Zapuščeni rovi.

Rudarske kolonije.

Stara pokopališča.

Bloki.

Smetnjaki.

Ljudje na robu družbe.

Avtor iz resničnega okolja zgradi temačen literarni svet, v katerem se socialna resničnost začne prepletati z grotesko, absurdnostjo in grozo.

Smrad, ki ubija. Rudar, ki noče domov. In dedkova lobanja.

Zgodbe bralca vodijo skozi različne obraze trboveljske nočne more.

Po mestu se širi smrtonosen smrad.

Pozabljena zgodovina prebudi staro pokopališče.

Otroške sirote med odpadki iščejo hrano.

Dedkova lobanja poseže v večno vojno med »našimi« in »vašimi«.

Rudar noče zaključiti svojega zadnjega šihta.

V zapuščenih rudarskih kolonijah pa se pripravlja prihod novega odrešenika zatiranih in ponižanih.

Nenavadno?

Vsekakor.

Groteskno?

Pogosto.

Toda pod plastjo groze se skrivajo zelo resnične teme.

Grozljivka s socialnim obrazom

Hudič Trbovlje trese ni zbirka, katere edini namen je prestrašiti bralca.

Zgodbe močno zaznamuje socialni realizem.

Avtor skozi grozljivko odpira vprašanja položaja delavskega razreda, revščine, družbene izključenosti in sistemskega nasilja nad ljudmi, ki jih družba najlažje spregleda.

Fantastično in grozljivo tako postaneta način pripovedovanja o zelo resničnem svetu.

In prav tu se skriva ena najzanimivejših idej knjige:

kaj če za najbolj strašljive zgodbe sploh ne potrebujemo nadnaravnih pošasti?

Preteklost noče ostati zakopana

Rudarska zgodovina Trbovelj v zbirki ni samo kulisa.

Vrača se skozi ljudi, kraje in zgodbe.

Tako kot zapuščenega rudnika ni mogoče preprosto izbrisati iz pokrajine, tudi preteklosti ni mogoče povsem odstraniti iz sedanjosti.

Zbirka se zato dotika tudi ideološke razdvojenosti, povezane s polpreteklo zgodovino, in večnega spopada med »našimi« in »vašimi«.

Toda to je le ena izmed tem.

Med zgodbami najdemo tudi strah pred odraščanjem, partnersko nasilje, žalovanje ob smrti bližnjega ter naš odnos do hrane in potrošnje.

Groza vsakdanjega življenja

Vid Šteh uporablja elemente grozljivke, absurda in groteske, da pokaže svet, v katerem se meja med izmišljeno in resnično grozo hitro zabriše.

Zapuščeni rov je lahko strašljiv.

Toda strašljiva je lahko tudi revščina.

Pokopališče lahko skriva duhove.

Toda svojo preteklost skrivajo tudi ljudje.

In pošast ni nujno bitje iz teme.

Včasih je sistem.

Včasih družba.

Včasih človek.

Slovenska grozljivka z močnim lokalnim značajem

Hudič Trbovlje trese v slovensko književnost prinaša žanr, ki pri nas še vedno nima toliko prostora kot kriminalka ali psihološki triler.

Pri tem pa ga avtor poveže z izrazito slovenskim okoljem.

Rezultat je nenavadna kombinacija grozljivke, socialnega realizma, črnega humorja, groteske in družbene kritike.

Trbovlje tako niso zgolj kraj dogajanja.

So eden glavnih junakov knjige.

Mesto pod dimniki in nad rudniškimi rovi.

Mesto delavcev in upornikov.

Mesto, v katerem preteklost nikoli povsem ne umre.

In mesto, kjer – kot obljublja knjiga – te vedno slišijo kričati.