Med letoma 1990 in 1995 je dr. Rick Strassman, ki je pridobil soglasje Ameriškega urada za boj proti drogam, na Univerzi v Novi Mehiki izvajal raziskave, pri katerih je šestdesetim prostovoljcem vbrizgal DMT, enega najmočnejših znanih psihedelikov.
Njihovo doživljanje droge, ki ga v knjigi podrobno opiše, predstavlja izjemno zanimivo analizo človeškega uma in terapevtskega potenciala psihedelikov.
DMT – kemikalija, ki jo pridobivamo iz rastlin in jo proizvajajo tudi človeški možgani – je večini prinašala obsmrtna in mistična doživetja.
Mnogi prostovoljci so z vso gotovostjo poročali o srečanjih z inteligentnimi entitetami, ki niso ljudje, temveč večinoma »Nezemljani«. Za skoraj vse udeležence so bila ta srečanja najgloblje izkustvo njihovega življenja.
Strassman v svojih raziskavah povezuje DMT s češeriko, ki jo je René Descartes imenoval sedež duše in v kateri se po hindujski tradiciji nahaja sedma čakra.
Drzno postavi domnevo, da DMT, ki ga češerika izloča naravno, pomaga pri prehajanju duše v telo in iz njega, zato je neločljiv del izkustva rojstva in smrti, pa tudi najvišjih stanj meditacije ter celo spolne transcendence. Prepričan je tudi, da nepravilno izločanje DMT-ja sproži izkušnjo ugrabitve Nezemljanov.
Ob preudarni uporabi bi DMT lahko pripomogel k izjemnemu napredku v znanstvenem raziskovanju najbolj mističnih pokrajin človeškega uma in duše.