Kaj če staranje nekoč ne bo več neizogiben del človeškega življenja, temveč proces, ki ga bo mogoče upočasniti, ustaviti ali celo obrniti?

José Cordeiro in David Wood v provokativni knjigi Smrt smrti: Znanstvena možnost fizične nesmrtnosti in njena moralna obramba raziskujeta eno najdrznejših vprašanj sodobne znanosti: kako daleč lahko človek podaljša zdravo življenje?

Avtorja sta prepričana, da hiter razvoj medicine, biotehnologije in umetne inteligence odpira možnosti, ki so še pred nekaj desetletji pripadale predvsem znanstveni fantastiki.

V središču njunega razmišljanja je radikalna zamisel: staranja ne bi smeli preprosto sprejeti kot neizogibno usodo, ampak ga raziskovati kot biološki proces, na katerega bi lahko medicina vedno učinkoviteje vplivala.

Ali lahko premagamo biološko staranje?

Zakaj se staramo?

Kaj se dogaja z našimi celicami in tkivi?

In kaj bi se zgodilo, če bi lahko poškodbe, povezane s staranjem, popravljali hitreje, kot nastajajo?

Cordeiro in Wood bralca popeljeta skozi področja sodobnih raziskav, ki bi lahko vplivala na prihodnost dolgoživosti.

Med njimi so regeneracija tkiv, izvorne celice, genske terapije in umetna inteligenca.

Avtorja v njihovem razvoju vidita možnost za temeljito spremembo našega odnosa do staranja in življenjske dobe.

Ubežna hitrost v dolgoživost

Eden ključnih pojmov knjige je »ubežna hitrost v dolgoživost« oziroma longevity escape velocity.

Gre za zamisel, da bi lahko znanstveni napredek nekoč dosegel točko, ko bi medicina človeku v določenem časovnem obdobju podaljšala pričakovano zdravo življenje za več časa, kot ga je v tem obdobju dejansko preživel.

S tem bi se meja življenja lahko vedno znova premikala naprej.

Cordeiro in Wood gredo še dlje. Zagovarjata možnost, da bi tehnološki razvoj v prihodnosti omogočil zaustavljanje in celo obračanje nekaterih procesov staranja.

To je osrednja teza knjige – in hkrati ena njenih najbolj kontroverznih idej.

Medicina prihodnosti in umetna inteligenca

Smrt smrti se ne ukvarja samo z biologijo.

Pomembno vlogo avtorja pripisujeta tudi umetni inteligenci in pospeševanju tehnološkega razvoja.

Združevanje računalniških zmogljivosti, genetike, regenerativne medicine in drugih novih tehnologij po njunem mnenju ustvarja pogoje za vse hitrejše raziskovanje človeškega telesa.

Vprašanje zato ni samo, koliko let lahko živimo.

Pomembnejše je, koliko teh let lahko preživimo zdravi, dejavni in vitalni.

Bi morali smrt sprejeti?

Drugi pomembni del knjige je moralni.

Če bi nekoč res lahko preprečili velik del bolezni in propadanja, povezanega s staranjem, ali bi bilo moralno takšne tehnologije zavrniti?

Avtorja zagovarjata stališče, da podaljševanje zdravega življenja ni sebična želja po večnosti, ampak nadaljevanje osnovnega poslanstva medicine: zmanjševanja bolezni, trpljenja in prezgodnje smrti.

Ob tem se odpirajo velika vprašanja.

Kaj bi bistveno daljše življenje pomenilo za družbo?

Za družino in delo?

Za gospodarstvo, prebivalstvo in okolje?

In kdo bi imel dostop do novih tehnologij?

Provokativna knjiga o prihodnosti človeka

Smrt smrti je hkrati knjiga o dolgoživosti, znanosti, tehnologiji in transhumanizmu ter manifest avtorjev za intenzivnejše raziskovanje staranja.

Njune najbolj daljnosežne napovedi – vključno z možnostjo fizične nesmrtnosti – predstavljajo njuno futuristično vizijo in ne današnjega medicinskega soglasja.

Prav zato knjiga spodbuja k razmisleku.

Če lahko zdravimo vedno več bolezni in vse bolje razumemo mehanizme staranja, kje je meja med zdravljenjem bolezni, podaljševanjem življenja in spreminjanjem same človeške narave?

Smrt smrti je namenjena bralcem, ki jih zanimajo dolgoživost, medicina prihodnosti, umetna inteligenca, biotehnologija, genetika in prihodnost človeštva – pa tudi vsem, ki se želijo vprašati, ali bo starost prihodnjih generacij videti povsem drugače od naše.