Zakaj človek sede na kolo, če ve, da ga čakajo klanci, utrujenost, boleče noge, veter v prsi in občasno tudi kakšen napačen zavoj? Morda prav zato. Veter vedno piha v prsi – Kako me je kolesarjenje ozdravilo in majhno Slovenijo razgalilo kot veliko križišče Žige Valetiča je osebna, duhovita in poučna pripoved o rekreativnem kolesarjenju, raziskovanju Slovenije ter življenju, ki se začne spreminjati, ko ga začnemo opazovati s kolesarskega sedeža.

Od zdravstvenih težav do štirih koles

Žiga Valetič je grafični oblikovalec, pisatelj in nekdanji odbojkar, ki si je v kolesarskih aplikacijah nadel samoironični vzdevek Ultra Amater.

Na kolo ga ni pripeljala želja po profesionalnem tekmovanju, ampak tudi iskanje poti do boljšega zdravja hrbtenice.

S štirimi različnimi kolesi se je odpravljal na gorske podvige, maratonske dirke, večdnevne kolesarske ekskurzije, dolge makadamske ture, družinske izlete, mestne vožnje in celo kolesarsko-kulinarične dogodivščine.

Iz vseh teh kilometrov je nastala knjiga.

Slovenija s kolesarskega sedeža

Rdeča nit so ceste, klanci, steze in trase po Sloveniji ter njeni neposredni okolici – Avstriji, Italiji in Hrvaški.

Toda Veter vedno piha v prsi ni klasičen kolesarski vodnik.

Avtor se ne boji priznati napačnih zavojev, zablod in napak. Prav nasprotno – pogosto so najzanimivejši trenutki tisti, ki jih ni bilo v načrtu.

Ko zavijemo z začrtane poti, lahko odkrijemo razgled, kraj ali človeka, ki ga sicer nikoli ne bi srečali.

Kolesarjenje kot način življenja

Valetiča ne zanimajo samo kilometri, višinski metri in oprema.

Razmišlja tudi o tem, zakaj je Slovenija v zadnjem desetletju postala tako izrazito kolesarska dežela.

Za deset tisoče rekreativcev kolo ni več samo športni pripomoček. Postalo je način preživljanja prostega časa, raziskovanja pokrajine, druženja, skrbi za zdravje in iskanja novih doživetij.

V knjigi zato srečujemo tako ceste in klance kot ljudi, pogovore, zgodovino ter kulturo kolesarjenja.

Zemljevidi za tiste, ki bi šli tudi sami

Knjiga ni namenjena samo branju v naslanjaču.

Vsebuje 70 fotografij in 20 QR-kod z GPX-zemljevidi poti, zato lahko nekatere Valetičeve trase raziščemo tudi sami.

Dodani mali slovar kolesarskega jezika pa bo prišel prav tako začetnikom kot tistim, ki že dobro poznajo nenapisana pravila kolesarskega sveta.

Včasih se je dobro tudi izgubiti

Ena najlepših idej knjige je, da napačen zavoj ni nujno napaka.

Kolesarjenje nas lahko nauči raziskovanja, prilagajanja in sprejemanja nepričakovanega. Pot, ki je na zemljevidu videti preprosta, je v resničnem svetu lahko nekaj povsem drugega.

In podobno velja za življenje.

Veter vedno piha v prsi je zato knjiga za rekreativne kolesarje, izletnike, ljubitelje Slovenije in vse, ki uživajo v osebnih potopisnih pripovedih.

Predvsem pa je knjiga za ljudi, ki razumejo, da cilj vožnje ni vedno samo priti od točke A do točke B.

Včasih je najboljši del poti prav tisti ovinek, ki ga sploh nismo načrtovali.