Založba Mavrica – knjige in učni pripomočki za vse generacije
Včasih človeka ne zdravimo z odgovori, ampak s tem, da mu prisluhnemo.
Zgodbe ob kuhinjski mizi Rachel Naomi Remen so tenkočutna zbirka resničnih življenjskih in zdravilnih zgodb o ljubezni, bolezni, izgubi, ranljivosti, veri, upanju in smislu.
Kot zdravnica, profesorica medicine in terapevtka je avtorica desetletja poslušala zgodbe ljudi ter odkrivala, kako veliko moč imajo navzočnost, sočutje, sprejemanje in človeška bližina.
Knjiga, ki nas opominja, da se lahko v zgodbi drugega človeka nepričakovano srečamo tudi sami s seboj.
26,00 €
| AVTOR | Rachel Naomi Remen |
|---|---|
| LETO IZIDA | 2020 |
| VEZAVA | Mehka |
| OBSEG | 320 strani |
| MERE IZDELKA (VXŠ) | 220 mm x 145 mm |
| ISBN | 9789616943789 |
Nekatere zgodbe nas zabavajo. Druge nas nekaj naučijo. Obstajajo pa tudi zgodbe, po katerih svet za trenutek vidimo drugače.
Zgodbe ob kuhinjski mizi – Zdravilne zgodbe Rachel Naomi Remen so zbirka resničnih življenjskih pripovedi o ljudeh, njihovih ranah, odnosih, izgubah, ljubezni in trenutkih, ko se sredi težkih življenjskih preizkušenj razkrije nekaj nepričakovano dragocenega.
Rachel Naomi Remen je zdravnica, profesorica medicine in terapevtka.
Toda skozi desetletja dela z ljudmi je spoznala, da zdravljenje ni vedno samo odpravljanje bolezni.
Včasih človeku najbolj pomaga nekdo, ki ga je pripravljen poslušati.
Nekdo, ki ostane ob njem.
Nekdo, ki ga sprejme.
Prav iz takšnih srečanj so nastajale zgodbe, zbrane v tej knjigi.
Ko pripovedujemo svojo življenjsko zgodbo, pogosto govorimo o dosežkih.
O izobrazbi, službi, družini, uspehih in stvareh, ki smo jih ustvarili.
Toda Remenova postavlja drugačno vprašanje:
Kdo smo postali skozi vse, kar smo doživeli?
Kaj nas je bilo strah? Kaj smo izgubili? Kje smo našli pogum? Kaj smo spoznali o sebi? Kdo nam je pomagal, ko sami nismo več zmogli?
Prav tam se skriva naša resnična zgodba.
Avtorica ne zanika bolečine in trpljenja.
Nasprotno – srečuje ju vsak dan.
Toda skozi zgodbe svojih pacientov in lastnega življenja pokaže, da človeka njegove rane ne opredeljujejo nujno za vedno.
Ranljivost lahko odpre prostor za sočutje. Izguba lahko spremeni naše razumevanje tega, kaj je pomembno. Bolezen lahko človeka sooči z vprašanji, ki jih je prej odlagal.
Ne gre za romantiziranje trpljenja.
Gre za vprašanje, kaj lahko človek odkrije tudi takrat, ko življenje ne poteka tako, kot je načrtoval.
Naslov knjige izhaja iz preproste, skoraj pozabljene tradicije.
Ljudje sedijo skupaj in si pripovedujejo zgodbe.
Ne zato, da bi drug drugega poučevali.
Ampak zato, da bi delili izkušnje.
Takšne zgodbe se prenašajo med ljudmi in generacijami ter nas spominjajo, da v svojih strahovih, dvomih in izgubah nismo tako sami, kot se nam včasih zdi.
Zgodbe v knjigi se dotikajo velikih življenjskih vprašanj.
Bolezni.
Trpljenja.
Ljubezni.
Vere.
Čudežev.
Smrti.
Upanja.
In smisla.
Toda Remenova o njih ne razpravlja abstraktno. O njih pripovedujejo ljudje, ki so jih dejansko živeli.
Prav zato so zgodbe lahko tako močne.
V življenju nekoga drugega lahko nenadoma prepoznamo del sebe.
Zgodbe ob kuhinjski mizi niso knjiga, ki jo moramo prebrati na dušek.
Lahko preberemo eno zgodbo in se ob njej ustavimo.
Naslednjo čez nekaj dni.
Nekatere bomo pozabili, druge pa bodo ostale z nami še dolgo po tem, ko bomo knjigo zaprli.
Rachel Naomi Remen nas skozi njih opominja na nekaj zelo preprostega in hkrati pomembnega:
drug drugega lahko zdravimo tudi s svojo človečnostjo.
Z navzočnostjo.
S poslušanjem.
S sočutjem.
In včasih preprosto s tem, da sedemo skupaj za isto mizo in si povemo svojo zgodbo.





