ODLOMEK IZ KNJIGE:

8. prizor

BRDO, TRAVNIK, KASNEJE, NOČ

Le še rahlo dežuje. Peter z dežnikom. Nestrpen.

Vstopi Fazo zelo ekstravaganten lik. Tudi z dežnikom.

FAZO: Čer.

PETER: A vi ste …

FAZO: Fazo. Pa ne bova se vikala, če mislimo sodelovati.

PETER: O.K.

Neprijetna tišina. Petru se zdi človek sumljiv.

PETER: Fazo … A to je vzdevek?

FAZO: Je.

PETER: Od kod Fazo?

FAZO: Nikoli nisem končal prvega letnika srednje.

PETER: In tebi naj zaupam svojega očeta?

FAZO: A si ti klical mene ali sem se sam povabil?

PETER: Aco je rekel, da si najboljši. Da si njegovo mamo tudi pozdravil. Baje od takrat ni več niti ene sponke pojedla.

FAZO: Aco? Iz Šempetra?

PETER: Ta, ja.

FAZO: Nora familija. Vsi po vrsti.

PETER: No moj oče …

FAZO: Poznam.

PETER: Ni v redu z njim.

FAZO: Tudi to vem.

PETER: A to ste si že … Pardon. To si si že kakšno diagnozo postavil v glavi?

FAZO: Nisem, Peter. Nisem še videl človeka v živo, nisem ga pregledal. Misliš, da sem Vidoviti Milan? Ne morem vsega na daljavo. Ne gre to tako.

PETER: Seveda, ne.

FAZO: Kje je oče, predsednik zdaj?

PETER: V brunarici. Danes popoldne se mu je do konca zmešalo.

FAZO: Ne bo lahko, to ti že vnaprej povem.

…