🌙 Žensko telo ima svoje ritme – naučimo se jih razumeti in jim prisluhniti.
Dr. Xiaolan Zhao v knjigi Odsevi lune na vodi povezuje modrost tradicionalne kitajske medicine s potrebami sodobne ženske ter raziskuje vpliv čustev, prehrane, gibanja in stresa na žensko zdravje.
Praktičen in dostopen vodnik skozi različna življenjska obdobja – od menstrualnega ciklusa, PMS-ja in plodnosti do menopavze – za več ravnovesja, vitalnosti in boljšega razumevanja lastnega telesa.
Izvirna cena je bila: 25,70 €.23,64 €Trenutna cena je: 23,64 €.
| AVTOR | Xiaolan Zhao |
|---|---|
| LETO IZIDA | 2020 |
| VEZAVA | Mehka |
| OBSEG | 274 strani |
| MERE IZDELKA (VXŠ) | 220 mm x 140 mm |
| ISBN | 9789617090727 |
Žensko telo se skozi življenje nenehno spreminja. Menstrualni ciklus, nosečnost, materinstvo, menopavza in staranje prinašajo različna telesna in čustvena obdobja, ki jih sodobna medicina pogosto obravnava ločeno. Dr. Xiaolan Zhao v knjigi Odsevi lune na vodi – Zdravljenje ženskega telesa in uma s tradicionalno kitajsko modrostjo ponuja drugačen pogled: telo in čustva razume kot povezano celoto, zdravje pa kot ravnovesje, ki ga je treba negovati skozi vse življenjske faze.
Avtorica ima pri tem zanimivo strokovno ozadje. Najprej se je izobraževala v zahodni medicini in delala kot kirurginja, pozneje pa je zaključila še študij tradicionalne kitajske medicine (TKM). V svojem delu je nato združevala oba pristopa. Po selitvi v Kanado je leta 1993 v Torontu odprla svojo ordinacijo, kjer je delala s tisoči žensk.
Tradicionalna kitajska medicina na telo ne gleda kot na zbirko ločenih organov.
V njenem središču je ideja ravnovesja – med jinom in jangom, med različnimi telesnimi funkcijami ter med človekom in njegovim okoljem. Pomembno vlogo ima tudi koncept življenjske energije či (qi).
Takšna terminologija lahko zahodnemu bralcu sprva zveni zapleteno, toda Xiaolan Zhao želi pokazati ravno nasprotno: osnovna načela TKM je mogoče razložiti razumljivo in jih povezati z vsakodnevnim življenjem.
Knjiga zato ni namenjena samo ljudem, ki tradicionalno kitajsko medicino že poznajo.
Je predvsem uvod v njen pogled na žensko zdravje.
Rdeča nit knjige je povezava med čustvenim in telesnim zdravjem ženske.
V tradicionalni kitajski medicini čustva niso nekaj, kar obstaja samo v naših mislih. Dolgotrajna čustvena neravnovesja naj bi vplivala tudi na delovanje telesa.
To je ena osrednjih idej, ki jih Zhao približuje zahodnim bralkam.
Sodobna ženska je pogosto ujeta med službo, družino, odnose, pričakovanja okolice in lastne zahteve. Počitek in skrb zase hitro postaneta nekaj, kar lahko počaka.
Telo pa ne čaka.
Avtorica zato spodbuja ženske, naj ponovno začnejo poslušati njegove signale in razvijejo bolj sočuten odnos do sebe. Tudi predstavitev slovenske izdaje poudarja prav potrebo po prijaznejšem odnosu do lastnega telesa v svetu, v katerem so ženske pogosto pod pritiskom, da morajo biti »superženske«.
Menstruacija je v zahodni kulturi pogosto obravnavana predvsem kot nevšečnost.
Toda z vidika tradicionalne kitajske medicine je menstrualni ciklus pomemben pokazatelj dogajanja v telesu.
Zhao zato veliko pozornosti namenja menstrualnim in ginekološkim težavam, s katerimi se je srečevala tudi pri svojem delu z ženskami. Med težavami, ki jih obravnava, so PMS, težave s plodnostjo in različna druga stanja ženskega reproduktivnega sistema.
Knjiga bralko spodbuja, naj ciklusa ne razume zgolj kot mesečnega dogodka, temveč kot del širšega telesnega ritma.
Prav beseda ritem je pri tej knjigi pomembna.
Žensko telo ni vsak dan enako – in avtorica meni, da tudi od njega ne bi smeli vsak dan zahtevati popolnoma enakega delovanja.
Predmenstrualni sindrom je za številne ženske skoraj samoumeven del življenja.
Razdražljivost, utrujenost, nihanje razpoloženja in telesne težave so pogosto sprejeti kot nekaj, kar je treba vsak mesec preprosto prestati.
Tradicionalna kitajska medicina na takšne simptome gleda kot na signale, ki jih je smiselno opazovati.
Zhao skozi svojo prakso in tradicionalno kitajsko razumevanje zdravja raziskuje povezave med življenjskim slogom, prehrano, čustvi in ženskimi cikli.
Pri tem ne išče samo načina, kako utišati posamezen simptom. Zanima jo širše vprašanje:
Zakaj se je ravnovesje porušilo?
Med ženskami, ki jih je Xiaolan Zhao obravnavala v svoji kanadski ordinaciji, so bile tudi pacientke s težavami z neplodnostjo.
Tradicionalni kitajski pogled na plodnost se ne začne šele pri trenutku zanositve.
Pomembno je splošno stanje telesa – prehrana, energija, počitek, čustveno ravnovesje in menstrualni ciklus.
Zato knjiga vprašanja reproduktivnega zdravja postavlja v širši kontekst.
To je značilnost celotnega priročnika: posamezne težave niso predstavljene kot izolirani dogodki, ampak kot del večjega sistema.
Menopavza je še ena velika sprememba v življenju ženske.
V zahodni kulturi je pogosto predstavljena predvsem skozi simptome in izgube – konec plodnosti, vročinske oblive, spremembe spanja, razpoloženja in telesa.
Xiaolan Zhao ponuja drugačen kulturni pogled.
Tradicionalna kitajska medicina ženska življenjska obdobja razume kot naravne cikle, v katerih se potrebe telesa spreminjajo. Zato menopavza ni bolezen, temveč prehod v novo obdobje, v katerem je treba telesu nameniti drugačno podporo.
Tudi simptomi menopavze so med težavami, s katerimi se je avtorica pogosto srečevala v svoji ordinaciji.
Takšen pogled lahko ženski pomaga, da sprememb ne dojema samo kot nekaj, proti čemur se mora boriti.
V tradicionalni kitajski medicini ima prehrana pomembno mesto.
Toda ne gre nujno za eksotična živila in sestavine, ki jih je težko najti.
Zhao poudarja praktičnost tradicionalne kitajske medicine in opozarja, da so številna uporabljena zelišča in živila dobro znana tudi zahodnemu človeku.
Pomembnejše je razumeti, da lahko vsakodnevna prehrana vpliva na naše počutje.
Knjiga zato povezuje zdravje žensk tudi s spremembami prehrane, gibanja in življenjskih navad.
Namesto popolne spremembe življenja čez noč gre predvsem za razvijanje večje pozornosti do tega, kaj telesu koristi in kaj ga dodatno obremenjuje.
Ena najbolj aktualnih tem knjige je stres.
Današnja ženska ima v primerjavi s preteklimi generacijami številne nove možnosti, toda pogosto tudi izjemno veliko obveznosti.
Kariera.
Družina.
Otroci.
Partnerstvo.
Skrb za starše.
In nekje med vsemi temi nalogami naj bi našla še čas zase.
Zhao opozarja, da dolgotrajno zanemarjanje čustvenih potreb in izčrpavanje telesa lahko vplivata na splošno počutje. Zato med pomembne dejavnike zdravja vključuje tudi način spoprijemanja s stresom in čustvi.
Skrb zase v tem kontekstu ni razkošje.
Je del skrbi za zdravje.
Med področji, ki jih avtorica vključuje v širšo sliko ženskega zdravja, je tudi spolno življenje.
To je logično nadaljevanje njenega celostnega pogleda.
Če telo, čustva in odnosi tvorijo celoto, spolnosti ne moremo povsem ločiti od drugih področij življenja.
Knjiga zato žensko spodbuja k boljšemu razumevanju lastnega telesa, njegovih potreb in sprememb skozi različna življenjska obdobja.
Posebna vrednost Xiaolan Zhao je njena osebna izkušnja z obema medicinskima tradicijama.
Ni začela kot zdravilka tradicionalne kitajske medicine, ampak kot zdravnica, izobražena v zahodni medicini. Po študiju leta 1977 je delala kot kirurginja, nato pa se je vrnila na medicinsko fakulteto in zaključila študij TKM. V bolnišnici je pozneje oba pristopa uporabljala vzporedno.
Zato knjiga ne temelji na ideji, da mora bralka izbirati med Vzhodom in Zahodom.
Njeno sporočilo je bolj zanimivo: različne tradicije lahko ponudijo različne poglede na človeka.
Pri zdravstvenih težavah seveda ostajata pomembni ustrezna diagnoza in strokovna zdravstvena obravnava. Tradicionalne prakse pa lahko predstavljajo dopolnilni okvir za razmišljanje o življenjskem slogu, prehrani, stresu in skrbi zase.
Morda je najpomembnejše sporočilo knjige prav ideja, da ženska pri skrbi za svoje zdravje ni samo pasivna pacientka.
Zhao želi povečati zavedanje žensk o tem, kaj lahko same naredijo za svojo vitalnost in dobro počutje.
To ne pomeni samozdravljenja resnih bolezni.
Pomeni pa, da so številne vsakodnevne odločitve v naših rokah.
Kako jemo.
Kako se gibamo.
Koliko počivamo.
Kako se odzivamo na stres.
Kako ravnamo s svojimi čustvi.
In predvsem – ali signale svojega telesa sploh poslušamo.
Dr. Xiaolan Zhao se je rodila v Kunmingu na jugozahodu Kitajske. Po študiju zahodne medicine in delu v kirurgiji se je izobrazila še na področju tradicionalne kitajske medicine. Leta 1988 se je preselila v Kanado, leta 1993 pa v Torontu odprla ordinacijo, kjer je svoje znanje TKM uporabljala pri delu s številnimi pacientkami.
