Kaj se zgodi, ko je poletje tako vroče, da vode ne potrebujejo samo ljudje, ampak tudi ogromna pošast, ki lahko spije cel bazen? Grozna žeja slovenskega ilustratorja in pisatelja Uroša Hrovata je tretja knjiga iz zbirke Grad Prepih – divja, smešna in domišljijska otroška pustolovščina, v kateri se Ema in prijatelji spopadejo s sušo, starodavno mumijo in pošastjo z nepredstavljivo žejo. Za vsem humorjem in nenavadnimi junaki pa se skriva tudi zelo aktualno sporočilo: voda ni samoumevna in z njo moramo ravnati odgovorno.

Ko sonce začne pretiravati

V Malem Mestu je vroče. Zelo vroče.

Sonce neusmiljeno pripeka, na gradu Prepih pa se kljub temu pripravljajo na zabavo. Ema in njeni prijatelji imajo polne roke dela, toda največja težava šele prihaja.

Pojavi se namreč Grozna žeja.

In to ni tista žeja, ki jo pogasimo s kozarcem vode ali limonade. Grozna žeja je čisto prava pošast, ki lahko spije toliko vode, da bi brez težav izpraznila ves bazen.

Kako napojiti nekaj, kar je skoraj nemogoče odžejati?

Mumija, ki oživi ob kozarcu limonade

Če že imamo velikansko pošast, potrebujemo seveda še nekaj nenavadnega.

Na prizorišče stopi starodavna žejna mumija.

Toda Hrovatova mumija ni samo strašljiva prikazen iz grobnice. Če ji ponudimo kozarec limonade, ponoči oživi in lahko postane celo prijatelj. Nato otroke nauči prav posebnega plesa za dež.

In to bo še kako potrebno.

Če namreč Grozne žeje ne morejo napojiti z vodo, ki jo imajo na voljo, bodo morali na pomoč poklicati kar oblake.

Grad Prepih, kjer je mogoče skoraj vse

Grozna žeja je tretja knjiga zbirke Grad Prepih, v kateri Uroš Hrovat združuje fantastično pustolovščino, humor, nenavadna bitja in svoje značilne karikirane ilustracije.

Njegov svet ni pretirano resen.

V njem se lahko pojavi mumija, velikanska žejna pošast ali nenavaden izum, naslednji trenutek pa se junaki znajdejo sredi situacije, ki mladega bralca spravi v smeh.

Toda za vsem tem se pogosto skriva nekaj, o čemer je vredno razmišljati.

Pri Grozni žeji je to predvsem voda.

Kaj če bi je nekoč zmanjkalo?

Junaki na začetku z vodo ravnajo, kot da je bo vedno dovolj. Odpirajo pipe in jo zapravljajo brez posebnega razmišljanja. Šele ko nastopi pomanjkanje, začnejo razumeti njeno vrednost. Tudi daljši opis elektronske izdaje knjigo izrecno predstavlja kot ekološko dogodivščino.

To daje zgodbi lepo dvojno funkcijo.

Otrok lahko bere predvsem zabavno pustolovščino o pošasti in mumiji, hkrati pa se mimogrede sreča z vprašanjem, ki postaja vedno pomembnejše:

Od kod pride voda in kaj bi se zgodilo, če je ne bi bilo dovolj?

Sporočilo ni podano kot učna ura, ampak je skrito v dogajanju, humorju in težavi, ki jo morajo junaki rešiti.

Ples za dež!

Ko vode zmanjkuje in je žeja vse večja, običajne rešitve niso več dovolj.

Treba bo priklicati oblake.

Mumija otroke nauči plesa za dež, nato pa se zabavi pridružijo še drugi. Cilj je jasen: zbrati dovolj oblakov, da bo dež končno napojil Grozno žejo.

Prav tu zgodba pokaže še eno lepo plat: težave ne reši en sam veliki junak.

Potrebni so sodelovanje, prijateljstvo in skupna domiselnost.

Tudi mladi bralci, ki so knjigo ocenjevali v okviru Bralnega tekmovanja, med njenimi sporočili posebej omenjajo sodelovanje in varčevanje z vodo.

Uroš Hrovat – ko ilustrator začne pripovedovati svoje zgodbe

Uroš Hrovat je slovenskim mladim bralcem dobro znan predvsem kot ilustrator številnih knjig. Med drugim je sodeloval s Primožem Suhodolčanom ter ilustriral zgodbe o Petru Nosu, Košarkar naj bo, Živalske novice in številna druga dela. Pozneje je začel ustvarjati tudi lastne zgodbe.

Njegov slog je težko zamenjati.

Izrazite konture, karikirani obrazi, nenavadna bitja in junaki, polni energije, se odlično ujemajo z njegovimi fantastičnimi in nekoliko odštekanimi zgodbami.

In Grozna žeja je zelo značilen primer takšnega sveta.

Smešna pustolovščina z ekološkim sporočilom

Grozna žeja bo všeč otrokom, ki imajo radi smešne, nekoliko nore in fantastične zgodbe, v katerih se ves čas nekaj dogaja.

Pošast? Imamo.

Mumijo? Seveda.

Limonado? Tudi.

Ples za dež? Brez njega ne bo šlo.

Toda ko zapremo knjigo, ostane še nekaj drugega: misel, da je voda dragocena in da jo pogosto začnemo ceniti šele takrat, ko je ni.

Prav zaradi kombinacije humorja, pustolovščine, fantazije in ekološkega sporočila je knjiga zanimiva tudi za nekoliko manj navdušene mlade bralce. Priročnik Pionirske jo označuje za otroško knjigo 5+ in izpostavlja motive dežja, mumij, plesa in suše.