Ljubezen se pogosto začne spontano. Pogledi, pogovori, dotiki in želja po skupnem času pridejo skoraj sami od sebe. Toda ko odnos traja, se vanj naselijo vsakdan, obveznosti, utrujenost, pričakovanja in stare zamere. Partnerja sta lahko še vedno skupaj, vendar se med njima počasi ustvarja razdalja.

Ostaniva skupaj – priročnik in delovni zvezek za ljubeče in povezano partnerstvo avtorice Lane Rae je praktično zasnovana knjiga za vse, ki želijo bližino v partnerskem odnosu zavestno graditi in ohranjati. Ne temelji samo na branju in razmišljanju, temveč na konkretnem delu: knjiga vsebuje dvakrat po 91 dejanj in nalog, razdeljenih med delo s samim seboj in delo s partnerjem. Program tako zajema približno tri mesece aktivnega ustvarjanja bolj povezanega odnosa.

Dober partnerski odnos se začne pri odnosu do sebe

Naslov Ostaniva skupaj nakazuje knjigo za pare, vendar Lana Rae začne nekoliko drugače.

Pri sebi.

Avtorica izhaja iz prepričanja, da težko ustvarjamo pristno bližino z drugim človekom, če smo izgubili stik sami s seboj. Način, kako razmišljamo o sebi, kako se pogovarjamo sami s seboj in kako razumemo svoje potrebe, vpliva tudi na naše vedenje v partnerskem odnosu.

Zato je prvi del priročnika namenjen ljubezni do sebe in ponovnemu povezovanju s seboj.

To ni nepomemben uvod pred »pravim« delom o partnerstvu. Je njegova osnova.

Če ne poznamo svojih potreb, jih partnerju težko izrazimo. Če ne prepoznamo svojih ran, lahko od drugega pričakujemo, da jih bo zacelil namesto nas. Če svoje vrednosti nenehno iščemo v potrditvi drugega človeka, se lahko ljubezen hitro spremeni v odvisnost od njegovega odziva.

91 korakov zase in 91 korakov za odnos

Posebnost knjige je njena zelo konkretna struktura.

Ostaniva skupaj je hkrati priročnik in delovni zvezek. Razdeljen je na dva dela in vsebuje dvakrat po 91 dejanj oziroma nalog. Prvi del opravimo sami, drugi pa skupaj s partnerjem.

To pomeni, da knjige ne beremo samo pasivno.

Od nas zahteva sodelovanje.

Vprašanja spodbujajo partnerja, da se ponovno spoznavata. Naloge pomagajo ustvarjati bližino. Vaje odpirajo teme, ki jih v vsakdanjem življenju morda ne bi nikoli načela.

Takšna zasnova ima veliko prednost: odnos spremeni iz nečesa, kar se nam preprosto »dogaja«, v nekaj, za kar lahko tudi zavestno skrbimo.

Zakaj se dva človeka začneta oddaljevati?

Razdalja med partnerjema redko nastane čez noč.

Pogosteje jo ustvarjajo majhne stvari.

Pogovor, ki ga prestavimo na jutri.

Zamera, o kateri ne spregovorimo.

Dotik, ki ga ni več.

Večer, ki ga oba preživita vsak pred svojim zaslonom.

In stavek: »Saj ve, da ga imam rada.«

Morda ve.

Toda partnerski odnos potrebuje več kot domnevo.

Lana Rae opozarja, da lahko bližino in razdaljo ustvarjamo sami. Našim mislim sledijo dejanja; če v sebi gradimo zgodbo oddaljenosti, se lahko ta postopoma pokaže tudi v odnosu. Enako pa lahko z dejanji ponovno začnemo graditi bližino.

Intimnost pomeni poznati človeka ob sebi

Po letih skupnega življenja lahko dobimo občutek, da partnerja poznamo do zadnje podrobnosti.

Toda ljudje se spreminjamo.

Človek, s katerim smo začeli odnos pred desetimi leti, danes ni popolnoma enak. Spremenile so se njegove izkušnje, želje, strahovi in pogledi.

Enako velja za nas.

Zato priročnik vsebuje vprašanja za ponovno spoznavanje partnerja.

To je ena najzanimivejših idej knjige.

Namesto da domnevamo, da že vemo, kaj drugi misli, ga ponovno vprašamo.

Kaj si želi?

Česa ga je strah?

Kaj mu trenutno največ pomeni?

Kaj pogreša?

Kdaj se ob nas počuti najbolj ljubljenega?

Pristna intimnost ni samo telesna bližina. Je občutek, da lahko drugemu pokažemo svoj notranji svet.

Komunikacija, ki povezuje namesto oddaljuje

Veliko partnerskih težav ni posledica pomanjkanja ljubezni, temveč načina, kako partnerja komunicirata.

Isti stavek lahko izgovorimo kot prošnjo ali kot očitek.

Lahko povemo, kaj potrebujemo – ali pa pričakujemo, da bo partner to ugotovil sam.

Lahko poslušamo zato, da razumemo – ali samo čakamo na trenutek, ko bomo lahko odgovorili.

Knjiga zato vključuje tudi vaje in nasvete za pozitivnejšo partnersko komunikacijo ter ustvarjanje varnega in ljubečega prostora v odnosu.

Varen odnos ne pomeni odnosa brez nesoglasij.

Pomeni odnos, v katerem lahko spregovorimo tudi o težkih stvareh, ne da bi ob tem izgubili občutek, da smo na isti strani.

Ko v partnerski odnos vstopijo rane iz otroštva

V odnos ne vstopita samo dva odrasla človeka.

Z njima pridejo tudi njune pretekle izkušnje.

Način, kako smo kot otroci doživljali ljubezen, bližino, varnost, zavrnitev ali konflikt, lahko vpliva na to, kako se odzivamo v odraslih odnosih.

Nekdo se ob konfliktu umakne.

Drugi zahteva takojšen pogovor.

Nekdo potrebuje veliko potrditve.

Drugi težko izraža čustva.

Ostaniva skupaj zato vključuje tudi vaje in nasvete, povezane z ranami iz otroštva ter njihovim vplivom na partnersko bližino.

Namen ni iskati krivde v preteklosti, temveč razumeti sedanjost.

Ko prepoznamo, od kod prihaja določen odziv, dobimo možnost, da se naslednjič odzovemo drugače.

Ljubezen potrebuje dejanja

Na začetku odnosa se za bližino pogosto trudimo povsem spontano.

Načrtujemo srečanja.

Pošiljamo sporočila.

Sprašujemo.

Poslušamo.

Presenetimo.

Dotikamo se.

Ko odnos postane varen, lahko prav te stvari začnemo jemati za samoumevne.

Toda varnost ne pomeni, da odnosa ni treba več negovati.

Lana Rae zato gradi priročnik okoli dejanj. Ne samo okoli misli o ljubezni, ampak okoli stvari, ki jih dejansko naredimo zase in drug za drugega.

Majhna dejanja, ponavljana dovolj dolgo, lahko ustvarijo drugačno vzdušje v odnosu.

In prav zato je trimesečna zasnova priročnika zanimiva: spremembe ne postavlja v en sam veliki pogovor, ampak v vrsto majhnih korakov.

Spomnita se, zakaj sta izbrala drug drugega

Dolgotrajno partnerstvo ima paradoks.

O človeku ob sebi vemo ogromno, vendar lahko zaradi tega nehamo biti radovedni.

Vemo, kaj bo naročil v restavraciji.

Vemo, kako reagira, ko je utrujen.

Vemo, katere navade nam gredo na živce.

Toda ali se še spomnimo lastnosti, zaradi katerih smo se vanj zaljubili?

Lana Rae prav v tem vidi eno od možnosti za obnovitev bližine. Sama poudarja, da bi bila številna partnerstva lepša in toplejša, če bi se partnerja redno spomnila, zakaj sta se izbrala.

To ni nostalgija.

Je zavestna odločitev, da ob človeku ne vidimo samo njegovih napak in vsakodnevnih navad, ampak ponovno opazimo tudi tisto, zaradi česar nam je postal pomemben.

Knjiga tudi za tiste, ki trenutno niso v odnosu

Kljub naslovu Ostaniva skupaj knjiga ni namenjena izključno parom.

Avtorica jo priporoča tudi ljudem, ki trenutno nimajo partnerja. Prvi del lahko uporabijo za raziskovanje odnosa do sebe, svojih pričakovanj in vzorcev, s katerimi bodo nekoč vstopili v novo partnerstvo.

To je smiselno.

Dober trenutek za razmišljanje o partnerskih vzorcih ni samo takrat, ko se odnos znajde v težavah.

Vprašanje, kakšnega partnerstva si želimo in kaj smo sami pripravljeni vanj prinesti, je koristno že prej.

Partnerstvo kot prostor, ki ga ustvarjata dva

Ostaniva skupaj ne temelji na ideji popolnega odnosa.

Takšnega odnosa ni.

Partnerja se bosta kdaj sprla. Drug drugega bosta narobe razumela. Prišli bodo stres, utrujenost, spremembe in obdobja, ko bo bližino težje ohranjati.

Pomembnejše vprašanje je, kaj naredita potem.

Ali razdaljo še povečujeta?

Ali začneta graditi most?

Avtorica priročnik opisuje prav kot pomoč pri ustvarjanju poti in mostov tam, kjer so bili porušeni ali jih partnerja nikoli nista zgradila.

V tem je bistvo knjige: ljubezen ni samo občutek, ki ga imamo ali nimamo.

Je tudi odnos, za katerega nekaj naredimo.

Lana Rae in priročnik za aktivno delo na odnosu

Lana Rae je knjigo zasnovala kot kombinacijo branja, samorefleksije in praktičnega dela. Njena posebnost je predvsem jasna struktura: najprej delo s seboj, nato delo v paru, skupaj pa trimesečni proces s 182 dejanji in nalogami.

Zato je Ostaniva skupaj primerna za pare, ki želijo poglobiti že dober odnos, za partnerja, ki čutita, da sta se nekoliko oddaljila, pa tudi za posameznike, ki želijo bolje razumeti sebe pred vstopom v novo partnerstvo.

Njeno sporočilo lahko strnemo zelo preprosto: bližina se ne ohranja sama od sebe. Ustvarjamo jo z zanimanjem, pogovorom, pozornostjo in majhnimi dejanji, s katerimi drugemu vedno znova pokažemo:

še vedno te izbiram.