Brezno – Tadej Golob

Kaj se zgodi, ko preiskava današnjega umora odpre vrata v eno najtemnejših poglavij slovenske preteklosti? V kriminalnem romanu Brezno Tadej Golob svojega priljubljenega kriminalista Tarasa Birso pošlje v Gotenico pri Kočevski Reki, kjer se rutinski policijski tečaj spremeni v preiskavo, ki sega osemdeset let v preteklost.

Brezno je sedmi roman v izjemno priljubljeni seriji kriminalk o Tarasu Birsi, ki se je začela z Jezerom. Tokrat Golob kriminalni zaplet poveže s povojnimi poboji in Kočevskim Rogom ter ustvari zgodbo, v kateri se prepletajo sodobni umor, nerazčiščena preteklost, policijsko delo in vprašanje, ali je na videz očitna povezava med dvema zločinoma res prava.

Truplo na dnu novoodkrite jame

Taras Birsa, višji kriminalist Policijske uprave Ljubljana, se odpravi v Gotenico pri Kočevski Reki. Tokrat ga tja ne pripelje preiskava umora, temveč tečaj preiskovanja krvnih madežev.

Toda še preden se izobraževanje dobro začne, se v klubu policijskega vadbenega centra pojavijo trije jamarji. Med raziskovanjem novoodkrite jame v bližini so naleteli na nekaj, zaradi česar je potrebna policija.

Taras pokliče sodelavce iz Ljubljane in se tudi sam spusti pod zemljo.

Na dnu jame zagleda ostanke trupla starejšega moškega. Leži na nenavadnem kupu, ki je v šibki svetlobi čelne svetilke videti kot kup suhih vej. Ko Birsa pripravlja truplo za transport na površje, nekaj pod njim poči.

Takrat ugotovi, da ne stoji na vejah.

Stoji na kupu mumificiranih človeških trupel.

Današnji umor med žrtvami iz leta 1945

Preiskava dobi povsem novo razsežnost, ko se izkaže, da starejša trupla pripadajo slovenskim domobrancem, pobitim po drugi svetovni vojni. Zanje so domnevali, da ležijo drugje – v Ušivi jami v Kočevskem Rogu.

Toda med njimi leži človek, ki je umrl mnogo pozneje.

Najnovejša žrtev je upokojeni uslužbenec vadbenega centra v Gotenici. Še pomembnejše je odkritje, da naj bi bil pokojni v preteklosti povezan prav s povojnimi likvidacijami.

Preiskovalcem se začne ponujati skoraj samoumeven odgovor.

Je nekdo po desetletjih poravnal račune? Je šlo za maščevanje za dogodke iz leta 1945? Je morilec svojo žrtev namenoma odvrgel prav med ljudi, pri katerih pobojih naj bi nekoč sodelovala?

Vse več indicev kaže v to smer.

Toda Taras Birsa se ne strinja.

Ko je najbolj očitna razlaga morda napačna

Prav v tem se začne značilna Golobova kriminalna igra.

Na prvi pogled ima preiskava motiv, povezavo med žrtvami in zgodovinsko ozadje. Toda Birsa sumi, da sodobni umor in povojni poboj morda sploh nista neposredno povezana.

Zakaj bi potem nekdo truplo odvrgel prav v to jamo?

To vprašanje postane gonilo preiskave.

Bralec se skupaj s kriminalisti prebija skozi sledi, pričevanja in domneve, pri tem pa mora ves čas ločevati med tistim, kar je mogoče dokazati, in tistim, kar se zaradi zgodovinskega ozadja samo zdi logično.

Brezno tako ni zgolj klasična kriminalka z vprašanjem »kdo je morilec?«. Golob v ospredje postavlja tudi vprašanje, kako preteklost vpliva na naš pogled na sedanjost – in kako lahko že vnaprej oblikovana predstava o krivdi preiskovalce zapelje v napačno smer.

Ko preteklost dobesedno leži pod našimi nogami

Prizorišče romana je izbrano premišljeno. Kočevski Rog je v slovenskem zgodovinskem spominu neločljivo povezan z dogodki ob koncu druge svetovne vojne in povojnimi poboji.

Golob to občutljivo zgodovinsko ozadje vključi v sodobno kriminalno zgodbo. Preteklost pri tem ni zgolj dekoracija, ampak postane sestavni del uganke.

Pod zemljo ležijo mrtvi iz leta 1945, med njimi pa žrtev iz povsem drugega časa.

Dve obdobji se znajdeta na istem mestu.

Toda ali to pomeni tudi dva dela iste zgodbe?

Prav nasprotje med fizično bližino žrtev in morebitno nepovezanostjo njihovih smrti daje romanu eno najzanimivejših izhodišč v celotni seriji o Tarasu Birsi.

Taras Birsa se vrača že sedmič

Brezno je sedmi del serije o Tarasu Birsi, enem najbolj prepoznavnih kriminalističnih junakov sodobnega slovenskega leposlovja. COBISS roman uvršča med slovenske kriminalne romane, med predmetnimi oznakami pa posebej navaja Tarasa Birso, kriminaliste v Ljubljani, umore v Gotenici in policijske postopke.

Serija se je začela z romanom Jezero, nadaljevala pa z deli Leninov park, Dolina rož, Virus, Koma in Oj, Triglav, moj dom ter zdaj z Breznom. Jezero je bilo nominirano za kresnika, po romanih pa so nastale tudi televizijske priredbe, ki so Tarasa Birso približale še širšemu občinstvu. Založba Goga serijo opisuje kot eno najuspešnejših slovenskih knjižnih serij.

Bralci, ki Birso spremljajo od začetka, tako ponovno vstopijo v dobro znani svet ljubljanskih kriminalistov. Hkrati je osrednji primer v Breznu dovolj izrazit, da knjigo zaznamuje z lastno atmosfero in tematiko.

Slovenska kriminalka z družbenim in zgodovinskim ozadjem

Golobove kriminalke niso zasnovane zgolj okoli zločina. Avtor skozi policijsko preiskavo pogosto odpira tudi manj vidne plasti slovenske družbe.

Njegovo serijo o Tarasu Birsi pogosto povezujejo s skandinavskim tipom kriminalke, v kateri kriminalni zaplet služi tudi kot način opazovanja družbe. Takšno značilnost izpostavlja tudi predstavitev avtorja, ki poudarja, da Golob med vrsticami razkriva manj znane plati okolja, v katerem živimo.

V Breznu dobi ta značilnost še zgodovinsko razsežnost.

Roman se dotakne teme, ki v Sloveniji še vedno vzbuja močna čustva in različne interpretacije. Toda namesto zgodovinske razprave jo Golob postavi v okvir kriminalnega romana: na dnu jame imamo mrtve, na površju kriminaliste in pred njimi nalogo, da ugotovijo, kaj se je zgodilo z najnovejšo žrtvijo.

Preteklost lahko pojasni sedanjost.

Lahko pa jo tudi zamegli.

Tadej Golob – avtor, ki je slovensko kriminalko približal množičnemu bralcu

Tadej Golob je pisatelj, novinar, kolumnist in alpinist, rojen leta 1967. Njegov knjižni opus je izjemno raznolik: pisal je biografije znanih Slovencev, mladinska dela, romane in knjige z alpinistično tematiko. Leta 2010 je za roman Svinjske nogice prejel nagrado kresnik za najboljši slovenski roman.

Širšemu krogu bralcev pa je postal posebej znan prav s serijo o Tarasu Birsi. Prvi roman Jezero je pokazal, da lahko izvirna slovenska kriminalka doseže množično občinstvo, uspeh naslednjih delov pa je Tarasa Birso utrdil kot enega najbolj prepoznavnih domačih literarnih kriminalistov.

Brezno nadaljuje to tradicijo, vendar jo postavi v posebno temačno okolje. Jama, mumificirana trupla, povojni poboji in nov umor ustvarijo izhodišče, v katerem se kriminalistična uganka sreča z nerazčiščeno zgodovino.

Za ljubitelje napetih slovenskih kriminalk

Brezno bo seveda najprej pritegnilo bralce, ki že spremljajo Tarasa Birso, vendar je zaradi močnega samostojnega kriminalnega primera zanimivo tudi za ljubitelje domačih kriminalk, policijskih preiskav in romanov z zgodovinskim ozadjem.

Gre za zgodbo, pri kateri se skrivnost ne začne samo z vprašanjem, kdo je ubil človeka na dnu jame, temveč tudi, zakaj je njegovo truplo končalo prav med žrtvami iz leta 1945.

In predvsem: ali je odgovor, ki se ponuja skoraj sam od sebe, tudi pravilen?