Pokvarjena kri

ODLOMEK IZ KNJIGE:

1. poglavje

Elizabeth je šele naslednjo jesen, ko se je vrnila s poletnega praktikuma v inštitutu Genome v Singapurju, opustila študij na Stanfordu. Azijo je na začetku leta 2003 zajela do tedaj neznana bolezen, hud akutni dihalni (respiratorni) sindrom (angleško Severe Acute Respiratory Syndrome, SARS, op. prev.). SARS je povzročal hude težave pri dihanju. Med prakso je morala Elizabeth z običajnimi postopki pacientom jemati vzorce krvi in brise nosne sluznice zaradi preverjanja morebitne okuženosti z virusom SARS. Po teh izkušnjah je postala prepričana, da mora obstajati boljši način testiranja.(14)
Po vrnitvi domov se je usedla k računalniku ter delala pet dni zapored. Spala je le po eno ali dve uri dnevno ter jedla, kar ji je mati na pladnju prinašala v sobo. Na praksi in v Robertsonovem laboratoriju se je seznanila z različnimi postopki; na osnovi teh spoznanj je pripravila patentno prijavo za izdelavo posebnega obliža, s katerim bi se dalo ne samo postaviti diagnozo bolezni, ampak jo obenem tudi zdraviti.(15)
Elizabeth je pomanjkanje spanca nadomestila v avtu med vožnjo iz Teksasa v Kalifornijo, kamor jo je mati odpeljala na študij v drugem letniku. V kampusu je Robertsonu ter tedanjemu doktorandu po imenu Shaunak Roy, pri katerem je bila asistentka, pokazala svojo prijavo patenta.

Več let pozneje se je Robertson med svojim pričevanjem na sodišču spominjal, kako močan vtis je pri njem pustil Elizabetin iznajditeljski duh: »Nekako ji je uspelo povezati elemente znanosti, inženirstva in tehnologije na način, kakršnega se niti sam nisem domislil.« Prevzelo ga je, kako zagnana je bila in odločena uresničiti svojo zamisel. »Med več tisoč študenti, s katerimi sem imel opravek, še nikoli nisem naletel na tako študentko,« je dejal. »Opogumljal sem jo, naj sledi svojim sanjam.«(16) Shaunak je bil bolj zadržan. Sin indijskih priseljencev je odraščal v Chicagu, daleč od pompa in dirke za uspešnostjo v Silicijevi dolini. Vedno se je imel za pragmatičnega in preprostega človeka,  Elizabetina zamisel se mu je zato zdela premalo oprijemljiva. Toda pritegnila sta ga Robertsonovo navdušenje in misel na ustanovitev zagonskega podjetja. Elizabeth se je lotila urejanja dokumentacije za ustanovitev podjetja, Shaunak
pa je dokončal zadnji semester študija. V maju 2004 se je kot prvi sodelavec pridružil startupu in postal manjšinski lastnik nove firme. Robertson je privolil, da kot svetovalec postane član upravnega odbora.

ELIZABETH IN SHAUNAK sta za nekaj prvih mesecev najela majhno pisarno v Burlingamu, dokler nista našla večjih pisarniških prostorov v Menlo Parku. Menlo Park, majhno mesto ob zalivu San Francisco, je bil znan ne le po nadpovprečno velikem številu akademsko izobraženih ljudi, ampak je malo pozneje postal tudi glavni sedež Facebooka. Elizabetini novi pisarniški prostori so sicer bili v tem priljubljenem mestu, vendar niso bili prav nič blesteči. Nahajali so se v umazanem industrijskem predelu na vzhodnem robu Palo Alta, kjer je pogosto prihajalo do streljanja. Elizabeth je neko jutro prišla v službo s črepinjami v laseh; nekdo je streljal na njen avto in krogla skozi stransko steklo na voznikovi strani je le za nekaj centimetrov zgrešila njeno glavo. Elizabeth je registrirala svoje podjetje pod imenom Real-Time Cures. Zaradi tipkarske napake pri navedbi imena (»Real-Time Curses«, kar pomeni »Kletvice v realnem času«, namesto »Ozdravljenje v realnem času«, op. prev.) na prvih plačnih čekih sodelavcev je pozneje spremenila ime podjetja v Theranos, skovanko iz besed therapy in diagnosis. Za zbiranje začetnega denarja je uporabljala družinske zveze.(17) Prepričala je Tima Draperja, očeta Jesse Draper, prijateljice iz otroštva in sosedstva, da je investiral milijon dolarjev. Ime Draper je imelo veliko težo in z njim se je povečala tudi Elizabetina verodostojnost. Timov ded je v poznih 1950-ih ustanovil prvo podjetje za tvegana kapitalska vlaganja v Silicijevi dolini, Timovo lastno podjetje DFJ pa je zaslovelo po donosnih investicijah v podjetja kot je bilo Hotmail, ponudnik spletne pošte.(18)
Victor Palmieri je bil še ena zveza po zaslugi Elizabetine družine. Palmieri, stari prijatelj njenega očeta, je bil svojčas specialist za okrevanje podjetij, ki so zašla v težave in jih je bilo treba reorganizirati in preoblikovati. Chris Holmes ga je spoznal v poznih 1970-ih, ko je v obdobju predsedovanja Jimmyja Carterja delal v zunanjem ministrstvu, Palmieri pa je bil posebni odposlanec, zadolžen za begunske zadeve.
Elizabeth je s svojo prekipevajočo energijo ter z vizijo o uporabi nano- in mikrotehnologije na področju diagnostike prevzela in Draperja in Palmierija. V 26 strani obsegajočem dokumentu,(19) ki ga je sama pripravila za pridobivanje novih vlagateljev, je opisala samolepilni obliž, ki bi z uporabo mikronskih iglic omogočal neboleč odvzem krvi skozi kožo. TheraPatch, kot ga je imenovala v dokumentu, bi vseboval potom mikročipa voden senzor za analizo krvi. Na osnovi analize bi sistem izračunal »kontrolno odločitev«, kakšen naj bo odmerek določenega zdravila. Sistem naj bi tudi brezžično posredoval podatke lečečemu zdravniku. Dokument je vseboval tudi barvni prikaz obliža ter njegovih sestavnih delov.
Predstavitev pa ni prepričala vseh. Elizabeth se je nekega jutra v juliju 2004 sestala s predstavniki MedVenture Associates, podjetja za tvegana kapitalska vlaganja, specializiranega za investicije na področju medicinske tehnike.(20) Mlada ženska se je za konferenčno mizo srečala s peterico pretkanih partnerjev omenjenega podjetja. Govorila je hitro in s prepričljivimi besedami blagoglasno predstavljala možnosti njenega postopka za dobrobit človeštva. Nato pa so partnerji MedVenture Associates začeli vrtati vanjo z vprašanji o podrobnostih njenega sistema z mikročipom. Hoteli so na primer vedeti, v čem se njen sistem razlikuje od podobnega postopka, ki ga ja razvilo podjetje po imenu Abaxis, ter je bil že v prodaji. Elizabeth je postala vidno živčna, v prostoru je bilo čutiti naraščanje napetosti. Ko je približno po eni uri ugotovila, da ne more odgovoriti na nadležna tehnična vprašanja sogovornikov, je vstala ter užaljeno odvihrala iz prostora.
MedVenture Associates nikakor ni bilo edino podjetje za tvegane kapitalske naložbe, pri katerem se je opekla 19-letna Elizabeth, »falirana« šrudentka.(21) Toda ta izkušnja je ni mogla zaustaviti. Do konca leta 2004 je od pisane in resnično naključne skupine vlagateljev uspela zbrati skoraj šest milijonov dolarjev. Poleg Draperjevih in Palmierijevih vložkov(22) si je zagotovila tudi investicijska sredstva starega vlagatelja po imenu John Bryan ter Stephena L. Feinberga, nepremičninskega posrednika in vlagatelja zasebnega kapitala, ki je bil tudi član upravnega odbora klinike za zdravljenje raka MD Anderson Cancer Center v Houstonu. Uspela je prepričati tudi Michaela Changa, enega od študijskih kolegov s Stanforda, da je investiral v njeno mlado podjetje. Chang ni bil kar tako: njegova družina je nadzorovala več milijard dolarjev težko verigo dobaviteljev izdelkov visoke tehnologije na Tajvanu. Tudi nekateri bližnji in manj bližnji sorodniki družine Holmes, med drugimi Noelina sestra Elizabeth Dietz, so stavili na Elizabetin startup. Medtem ko se je v podjetje stekalo vse več denarja, je Shaunaku postopoma postajalo jasno, da gre pri majhnem obližu, ki naj bi zmogel vse, kar je Elizabeth obljubljala vlagateljem, prej za znanstveno fantastiko kot pa za nekaj uresničljivega. Teoretično bi bilo sicer izvedljivo, enako kot so teoretično možni tudi poleti s človeško posadko na Mars. Toda vrag je tičal v podrobnostih. Da bi bila zamisel bolj uporabna, so najprej poskušali funkcije skrčiti samo na diagnostičen del, vendar se je izkazalo, da je tudi to neverjetno tehnično zahtevno. Na koncu so naredili križ čez obliž ter se osredotočili na nekaj, kar je bilo podobno priročnemu aparatu za merjenje krvnega sladkorja pri diabetikih. Elizabeth je hotela izdelati aparat, ki bi ga enako kot napravo za merjenje sladkorja v krvi lahko prenašali v ročni torbici, obenem pa je hotela, da bi Theranosova naprava poleg  sladkorja lahko izmerila tudi vsebnost več drugih snovi v krvi – a to je pomenilo, da bo naprava morala biti ne le bolj zapletena, ampak tudi večja in težja. Kompromis je bil sistem, sestavljen iz nosilca vzorca ter dejanskega merilnega aparata. V njem so bila povezana področja mikro pretokov in biokemije. Pacient bi se pičil v prst ter vzorec krvi prenesel na nosilec, imenovan »cartridge«, ki je bil videti kot debelejša kreditna kartica…….

23. poglavje

Murdoch je Holmesovo spoznal jeseni 2014 na eni od velikih gala prireditev v Silicijevi dolini, pri letni podelitvi nagrad za največje dosežke. Pobudniki nagrade so bili ruski tehnološki investitor Jurij Milner, ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg, soustanovitelj Googla Sergej Brin in kitajski tajkun Jack Ma.(303) Holmesova je prišla k Murdochovi mizi, se predstavila in ga zapletla v pogovor. Nanj je naredila velik vtis, ki se je še okrepil, ko se je pozneje pri Milnerju pozanimal o mladi ženski in jo je ta na vse pretege hvalil. Nekaj tednov pozneje je obiskala Murdocha na njegovem ranču na severu Kalifornije. Murdoch, ki je imel enega samega telesnega stražarja, je bil osupel, ko jo je zagledal v spremstvu cele čete varnostnikov. Njen upravni odbor je vztrajal pri tem, mu je pojasnila. Holmesova mu je pri kosilu predstavila svoje podjetje ter poudarila, da jo zanimajo dolgoročni vlagatelji. Naj ne pričakuje dobičkov vsako četrtletje,
ga je posvarila, in tudi skorajšnjega odhoda na borzo ne. To sporočilo se je pozneje pojavilo tudi v paketu informacij za vlagatelje, ki ga je Theranos pozneje poslal v Murdochovo pisarno na Manhattnu. Že v prvem odstavku spremnega dopisa je pisalo, da Theranos tudi »dolgoročno« namerava ostati zasebno podjetje. Beseda »dolgoročno« se je v spremnem dopisu pojavila nič manj kot 15-krat.(304) Murdoch je bil v Silicijevi dolini znan po njegovih začetniških  nvesticijskih poskusih. V primeru Uber je vsekakor imel srečno roko: iz 150.000 vloženih dolarjev je nastalo kakih 50 milijonov dolarjev. Za razliko od velikih vlagateljev tveganega kapitala Murdoch ni pretiraval z vložki. 84-letni medijski mogul je zaupal svojemu občutku, ki ga pri izgradnji enega največjih medijskih in zabaviščnih imperijev na svetu ni pustil na cedilu. Preden je investiral v Theranos, je poklical samo Tobyja Cosgrova, direktorja klinike v Clevelandu.(305) Holmesova je omenila, da je tik pred sklenitvijo dogovora o sodelovanju s svetovno znanim kardiološkim centrom. Ko ga je Murdoch poklical, mu je Cosgrove enako kot Milner znal povedati zgolj najboljše o Holmesovi in Theranosu.
Theranos je bil Murdochova največja posamična investicija zunaj njegovega medijskega področja. Prepričala sta ga karizma in vizija Holmesove, pa tudi njena finančna predvidevanja. V poslanem materialu za investitorje je bil za leto 2015 napovedan dobiček v višini 330 milijonov dolarjev pri eni milijardi prihodkov, za leto 2016 pa 505 milijonov dobička ob dveh milijardah prihodkov.(306) Te napovedi so bile v primerjavi z desetimi milijardami ocenjene vrednosti podjetja pravzaprav precej skromne.