Judi na osvajalnem pohodu

Odlomek iz knjige

Ko Judi prispejo v ZDA, so večinoma revni. Ustvarjanje bogastva izboljša njihov materialni položaj, vendar ne kultivira njihovega duha. Njihov denar in varnost, ki jim jo omogoča, jih naredijo samozavestne. Imam srečo, da poznam Jude, ki jih nihče ne preseže v obnašanju, ki ga na splošno označujemo z »gentlemansko«. Toda ker je po priznanih standardih novi judovski bogataš pogosto prostaški tip, lahko razumemo, zakaj so mnogi hoteli zanj zaprti. Kulturen Jud bi lahko veliko naredil za izboljšanje takega stanja, a ne z obtoževanjem hotela, temveč z opozarjanjem rojaka, naj odpravi razlog za zaprta hotelska vrata. Ena od judovskih vrlin, tesna navezanost na družino, spodbuja druge pomanjkljivosti poleg nevzgojenosti. »Pomaga pri ohranjanju neželenih značilnosti ter oži naklonjenost. Vsa radodarnost Juda, ki jo prispeva v dobrodelnih akcijah, ne vzbuja vtisa resničnega človekoljuba, dokler je njegova družina tako močno zasidrana v središču njegovega zanimanja.« Dalje: judovsko oboževanje otroka naredi le-tega preveč sramežljivega, iz njega nastane nesproščen, naduto domišljav mladostnik, ki mu primanjkuje telesnega poguma. Jud sam lahko odpravi površne razloge za zavračanje, in prepričan sem, da jih bo, enako kot je to storil v uveljavljenih angleških judovskih družinah. Kljub temu bo ostal prekanjen, še naprej bo varčen, pokazal bo lastnosti, s katerimi bo dosegel večje praktične uspehe od Američanov, to pa bo vedno vzbujalo zavist. Dokler bo drugačen in se ne bo zlil z ameriškim ljudstvom, se bo moral soočati z nenaklonjenostjo, katere mati je zavist.

Glede na to, da je prihajanje Judov naletelo na odpore, je dolžnost nejudov, da so previdni in ne obtožujejo za prostaštvo vseh Judov, kadar jih zmoti kičasta in nastopaška judovska oseba, ki jim prečka pot. Pisanje te knjige bi ne bilo možno, če še preden sem prijel v roke pero, ne bi vedel, da bom moral stvari posploševati – pošteno, a kakorkoli že, vendarle posploševati –, vseeno pa lahko nekaj naredimo, če smo pravični do posameznika. Če smo povsem odkriti, pa večina Američanov ne kaže prijaznejših občutkov do Judov. Profesor Richard Gottheil meni, da se bodo trenutni odnosi ameriških Judov do ostale družbe prej poslabšali kot ne. Opaža naraščanje družbenega izključevanja ter več omejitev pri sprejemanju Judov v klube, šole in hotele. Idealizem Juda je pogosto v nasprotju z materializmom Američana, Judova zadržanost pa se spreminja s tovarištvom ameriške demokracije. »Morda bo judovski ideali nekoč v oddaljeni prihodnosti vplivali na amerikanizem. Dve skupini idealov se lahko združita v eni osebi. To vidimo pri številnih ameriških Judih.«

Hermann Struck, priznani judovski umetnik, je v intervjuju za časnik Jewish Chronicle (London) dejal, da ima občutek, da je družbeno izključevanje v Ameriki hujše kot v Rusiji. »Rad bi vedel, kje drugje na svetu bi lahko našli enega od vodilnih nejudovskih trgovinskih mogotcev, ki o enem glavnih judovskih finančnih magnatov pravi: ‘Vem samo, da se pojavlja v taki in taki ulici’, pri čemer je mislil na ulico, ki meji na borzno območje New Yorka? Družbeno izključevanje pa ima vendarle svojo odlično plat. Jude je prisililo, da so se v glavnem osredotočili na želje in potrebe svojih ljudi. Osupnili so me primeri prečudovitih dobrotvornih organizacij v Ameriki. V svetu ni ničesar podobnega.« Dr. Max Nordau je zapisal: »Vidim, da Amerika postaja za nas vse pomembnejša, ker bo močno vplivala na značaj Judov, ki se bodo naselili tam. Naučijo se spoštovanja, notranje pomembnosti in ponosa, naučijo se zahtevati človekove in državljanske pravice zase; predvsem pa se naučijo organizirati. Prepričan sem, da bodo ameriški Judi prvi na svetu ustvarili svojo nacionalno organizacijo, ki bo vzor za Jude v drugih državah. Združene države Amerike bodo naučile judovsko ljudstvo, kako postati politična sila, ki bo sposobna uporabiti svoj vpliv za lasten interes kot obrambo pred sovražniki,« je zaključil veliki judovski mislec. To so resne in pomenljive besede.