Dobro vidim, dobro izgledam, dobro se počutim > Kako si lahko pomagate s to knjigo

Tako kot vsi drugi ljudje bi tudi vi želeli biti zdravi in polni vitalnosti. Želite si osmisljeno in barvito življenje, želeli bi jasno videti in jasno misliti. Poleg tega si prav gotovo želite tudi dobro izgledati.

To so lastnosti, ki jih pogosto občudujemo pri otrocih. Toda, ko se staramo, se nam zdi, da te lastnosti počasi izgubljamo. Te spremembe se lahko začnejo dokaj zgodaj in morda ste pri sebi že opazili kakšne tovrstne znake. Se še vedno počutite pretežno zdravi in bistri, vas vsakdanje življenje še vedno zadovoljuje, je vaše telo še vedno gibčno, ali še vedno tako dobro izgledate kot včasih?

Ugotovili so, da dandanes večina mladih moških niti telesno niti duševno ne zmore urjenja, ki so ga kot nekaj samo po sebi umevnega zmogli rekruti še na začetku tega stoletja. Statistike iz industrijsko razvitih dežel kažejo, da ima že dvajset odstotkov otrok v obdobju začetka šolanja takšne ali drugačne napake in težave z vidom. Ko je njihovo šolanje končano, se ta odstotek dvigne na okoli osemdeset. Ali je “normalno”, da pri osemnajstih letih naš vid ni več popoln? Prvobitna ljudstva, ki živijo v naravnih okoliščinah, so znana po svojem izvrstnem vidu, ki ga običajno zadržijo do visoke starosti.

Vsak, ki hoče v resnici izboljšati svoj položaj, lahko to tudi naredi. Pridobiti si moramo samo določena znanja in izkušnje.

Odlomek iz knjige: 

Kako delujejo naše oči?

S svojim okoljem smo povezani s petimi čutili: vidom, sluhom, občutenjem, okusom in vohom. Izmed vseh je najpomembnejši in najbolj kompliciran vid. Lahko ga označimo kot največje čudo stvarstva, saj tehnične podrobnosti daleč presegajo sposobnost našega predstavljanja.
Sloj v notranjosti očesa, občutljiv na svetlobo, mrežnica ali retina, je sestavljen iz sto do milijon “fotocelic”, ki zaznavajo jakost svetlobe in barvo. To je preko vidnega živca, ki je spleten iz milijona živčnih končičev, povezano z možgani.
Očesno zrklo odraslega človeka ima premer 2 cm in je pod rahlim notranjim pritiskom.
Oko se samo čisti in “maže” s solzno tekočino, ki je istočasno tudi baktericidna. Vsako očesno zrklo se lahko s pomočjo šestih zunanjih mišic premika levo, desno ter gor in dol. Poleg tega lahko leča v očesu spreminja svojo obliko s pomočjo majhnih notranjih mišic. Zenica (pupila) pred lečo se lahko v skladu s pritokom svetlobe širi ali oži s pomočjo širjenja oziroma stiskanja obdajajoče šarenice (iris). Zenica v sredini za vid sposobnega očesa se zdi črna, ker skoznjo vidimo temo v notranjosti očesa. Šarenica daje barvo očem. Če je šarenica povsem sproščena, lahko pride skozi zenico sedemnajstkrat več svetlobe, kot v položaju stisnjene šarenice. V temi je mrežnica 25.000-krat bolj občutljiva kot v bleščeči dnevni svetlobi in tisočkrat bolj občutljiva od najbolj občutljivega filma.

A leča
B notranje mišice
C zenica
D šarenica
E roženica
F veznica
G veke in trepalnice
H zunanje mišice
J Fovea centralis
K mrežnica
L vidni živec (slepa pega)
M očesna tekočina